Delavnica Marketing v medicini

alenka.jpg

Marketing je eno ključnih področij, ki jo mora razvijati vsako podjetje za uspešno poslovanje. Posebnosti in izzive marketinga v medicini nam je dne 11.10.2019 v sklopu delavnic DIH.HealthDay.si predstavila Alenka Pariš Rutar iz podjetja Kemofarmacija.

Medicina je znana kot strogo regulirano področje, na katerem se inovacije vpeljujejo počasi. Hkrati gre za kompleksen sistem deležnikov, kjer so kot kupci oz. uporabniki zdravstvenih storitev vključeni pacienti, zdravniki (zdravstveno osebje) in zavarovalnice. Paket izzivov v zdravstvu je velik, zato uspejo le tisti s temeljitim poznavanjem njegovega ustroja ter strateškim delovanjem na dolgi rok. Pri tem so bistvene tržne raziskave, ki omogočijo vpogled v številne tržne segmente na tem področju. Osnova za to so 4 P-ji: izdelek, cena, postavitev (na tržišče) in promocija. Alenka Pariš Rutar je poudarila, naj podjetja pri razvoju tesno sodelujejo s končnimi uporabniki njihovih inovacij, npr. zdravniki, saj le to lahko zagotovi uporabno in učinkovito rešitev. Ker obstaja tveganje pri njihovi uporabi, je pomembno graditi tudi na zaupanju prek zagotavljanja visoke stopnje kakovosti.

Odpirajo pa se nove možnosti za start-upe, predvsem v digitalnem svetu (AI, blockchain, storitve v oblaku), zaradi česar je možno sodelovanje s farmacevtsko in ostalimi industrijami, kjer obstaja velik interes za tovrstne rešitve. Za nova in rastoča podjetja je bistveno, da razvijejo mrežo partnerjev in podpornikov z relevantnim znanjem ter izkušnjami, da odlično poznajo konkurenco ter da so kreativni pri pristopu do kupcev.

Alenki Pariš Rutar so se ob zaključku predavanja na okrogli mizi pridružili dr. Andreja Čufar (Kemofarmacija), Rok Knafelj (Kemofarmacija) in Blaž Triglav (Mediately), ki so predstavili svoje izkušnje iz razvoja in promocije digitalnih zdravstvenih rešitev. dr. Andreja Čufar je dejala, da morajo inovacije reševati probleme in ne ustvarjati novih, ter da se te morajo čim lažje integrirati v obstoječe delovne tokove v zdravstvenih ustanovah. Rok Knafelj je poudaril pomen vsebinskega marketinga za inovacije iz manj poznanih področij medicine, saj je v takih primerih potrebno izgraditi tematiko okrog rešitve, ne le te same. Za Blaža Triglava je bilo bistveno navezovanje stikov s ključnimi ljudmi v industriji, ki so pomagali pri širjenju njihove rešitve med strokovnjaki. Zaključil je z mislijo, da je na poti uspešnosti potrebnih veliko neuspešnih korakov.

S to mislijo se strinjamo tudi mi in vas hkrati vabimo na naslednjo delavnico, ki se bo odvijala 14.11.2019. Na njej nam bo Janko Burgar (Cosylab) povedal več o upravljanju kakovosti v procesu razvoja digitalne rešitve v zdravstvu. Lepo vabljeni!

HealthDay.si 2019: Razstava inovacij

Vitaly, Parsek - Špela Uršič Bensa

Vitaly je Outpatient care - sistem spremljanja in zdravljenja izven bolnišnice. Pacientu daje jasno zaporedje aktivnosti, ki jih mora delati doma, zdravnik pa lahko aktivnosti prilagodi vsakemu pacientu posebej.

Zajeta slika.PNG

Blackbox, Adam - Blaž Hren

Predstavili so kapo z elektrodami ki merijo EEG valove v možganih; za zgodnje odkrivanja demence in drugih nevroloških bolezni.

MESI, Marko Groboljšek (soustanovitelj platforme Healthday)

Izdelujejo naprave za merjenje utripa, pritiska, kalcinacije žil, astme… Delajo vrhunske in tudi dizajnersko elegantne naprave, ki so po celem svetu. Predstavitev medicinske tablice, ki povezuje različne diagnostične module. Medicinska sestra upravlja s tablico, ta pa podatke beleži. Zdravnik zabeležke pregleduje in jih lahko deli tudi z drugimi zdravniki.

RSC Infonet, Vrstomat - Vasja Rebec

V zdravniških čakalnicah pacienti dobijo številke in prilagodijo svojo prisotnost v čakalnicah. Zmanjša možnost širjenja bolezni, uredi čakalnico in prepreči

 

Eurotronic, NurseCare

Predstavitev digitalni panelov, ki so montirane v bolnišničnih sobah ali v domovih za starejše. Namenjenu za spremljanje oskrbe; beleži podatke na mestu smem, tako prepisovanje iz papirja v računalnik ni več potrebno. Posebnost je sestrski klicni sistem, saj se vse meritve zabeležijo v sistem, ki je povezan z bolnišničnim informacijskim sistemom.

 

Lucis, Record KRB, Sebastjan Dimnik

Rešitev Record KLB je del nove klinične obravnave, pri kateri bolnike s kronično boleznijo ledvic pričnejo zdraviti prej, spremljajo več parametrov in s tem zmanjšajo nevarnost odpovedi ledvic.

 

Tobiar - Maja Rajterič

preventivni in kurativni terapetvski pripomoček (lesena dizajnerska podlaga za roko) za sindrom karpalnega kanala. Izboljša gibljivost in cirkulacijo v zapestju.

ocalaslika.PNG

Smart Optometry, AmblyoPlay - Žan Menart

aplikacija/igrica na telefonu v kombinaciji z očali. Otrokom z 'lenim očesom' pomaga trenirati njihovo oko, ki sicer zapade v regresijo lahko povzroči škilavost. Otrok si nadene očala z modrim in rdečim filtrom- tako vsako oko trenira posebej na ob istem času in igra igrice.

 

Evolaris, EVOCALL - Christian Kittl (Avstrija)

Pametna očala, ki omogočajo pomoč na daljavo-posvetovanje na daljavo med zdravniki ter za trening novincev. Zdravnik v operacijski sobi si jih nadane, zdravnik na oddaljeni lokaciji pa vidi vse preko vgrajene kamere.

 

Feelif, Katarina Pavšek

Naprava za slepe in slabovidne, ki čtiva preoblikuje v slepim-prijazno gradivo. Tablica, ki je cela pokrita z brailovo pisavo in lahko ustvarja črke, slike in zvok. Feelif je med vodilnimi na svetu, ki s pomočjo taktilnih mrež za zaslone tablic ali androidnega mobilnega telefona, slepim in slabovidnim omogoča konzumiranje digitalnih vsebin.

 

Saving, Savy

merilci EKG, ki zaznajo vsako aritmijo. Oseba ima napravo praktične oblike pritrjeneo na prsnem košu; beleži podatke, ki jih kasneje pregleda zdravnik in na podlagi informacije postavi diagnozo.

 

Newton technologies, Newton dictate - Andrea Mišur

 Digitalna transformacija preko glasovnega spreminjanja. Beleži kompleksne izraze, med drugim tudi latinske. Nabor izrazov posodabljajo skupaj z uporabniki.

Screenshot_2019-10-11 SteriPro - UV-C dezinfekcija.png

UVC Solutions , SteriPRO

Robot za preventivno brezkontaktno dezinfekcijo operacijskih sob, bolnišničnih sob, sanitarij in celo reševalnih vozil. Je mobilen, hiter, učinkovit in enostaven za uporabo. Drastično zmanjša število bolnišničnih okužb-ya kar 30%. Operacijsko sobo dezinficira v pičlih 20 minutah.

 

Mediately, Nejc Tomšič

Aplikacija, ki je popolna zbirka podatkov o zdravilih in boleznih; aplikacijo sproti posodabljajo. Olajša in prihrani čas zdravniku, saj mu ni treba iskati podatkov v zdravniških knjigah.

HealthDay.si 2019: Prehrana v digitalni dobi – učinki biotehnologije in drugih novih pristopov

prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž. o polnovredni rastlinski prehrani “zaradi prenizkega vnosa soli in premalo sadja in polnozrnatih žit je bilo v letu 2017 zabeleženih kar 11 miljonov smti po svetu, ki so bile prehransko pogojene.” Povdarila je, da imajo beljakovine rastlinskega izvora velik vpliv na zdravstveno stanje človeka- tudi pri rakavih obolenjih. Veganska hrana ni enaka polnovredni rastlinski prehrani Iyljučijo se vsa predelana živila, sol, olje, maščobe in sladkane gazirane pijače. Temelji na sadju, polnovrednih žitih in zelenjavi.

 Tilen Travnik, Bevo razloži, da je rastlinska hrana nerazumljena priložnost za dobrobit sveta. Novo prehrambeno gibanje so reduktarijanci; osebe, ki so izbražene o prehrani in osebnem ter svetovnem doprinosu uživanja rastlinske hrane. Izpostavi problem modernega sveta: premajhna produkcija živalskih beljakovin (mesa), in debelost, tako pri otrocih kot pri odraslih. Med drugim, ljudje, ki se odločijo uživati rastlinsko prehrano dostikrat čutijo pritisk družbe. Ali je prihodnost menjava mesa iz našega jedilnika z nadomestkom rastlinskega izvora? Tilen Travnik pravi, da je temu tako, vendar pa je treba paziti na uporabo lokalnih proizvodov.

kmet.jpg

 dr. Matevž Kmet, Acies Bio razloži, da biotehnologija omogoča masovno produkcijo zdravil kot je naprimer penicilin. Kot zanimivost je dr. Kmet navedel, da je prvi pacient, ki je bil zdravljen s penicilinom umrl, saj je bil odmerek premajhen in ni zaključil zdravljenja. Insekticidi in herbicidi ogrožajo zdravje, Acies Bio razvijajo bio razgradljive herbicide-le ti nimajo škodljivih učinkov na okolje. Razvijajo organizme, ki omogočajo rastlinam, da lažje črpajo fosfor in železo. Predstavil je blagodejne učinkovine kanabinoidov in antioksidantov v rastlinah. Najdemo jih v majhnih deležih, a jil lahko pridobimo z biotehnologijo.

 

Alberto Lázaro, Coquus, poudarja pomen personalizacije prehrane v bolnišničnih sistemih.

Prednosti pravilnega upravljanja s hrano je veliko; najbolj očitna je boljša prehrana bolnikov in s tem manj dni preživetih v bolnišnici. Samo ta dejavnik je lahko vreden milijone. Naslednje koristi so zmanjšanje možnosti razlitja in manj odpadkov, manjša zaloga hrane, raznolikost obrokov, urejanje posebne prehrane (veganska, halal idr.), opazovanje intolerance in alergij, boljša personalizacija, večje zadovoljstvo bolnikov, možnost ponudbe večih jedilnikov , preprečevanje podhranjenosti itd.

 

HealthDay.si 2019: Forum izzivov in rešitev

Zadnji del letošnje konference je Forum izzivov in rešitev z naslovom: Digitalno zdravje, biotehnologija in druge rešitve povezane z zdravstvom.

Predstavilo se je osem podjetji.

FIZ 2.jpg

Neus Diagnostics

Programska oprema, ki zana kognitivni upad z namenom upočasnitve napredka demence. V 20 minutah oseba opravi testiranje in dobi rezultate. Zmanjšanje števila lažnih pozitivnih rezultatov in hitrejša diagnoza demence in hitrejši obisk zdravnika-povečini bolnik obišče nevrologa, ko bolezen že napreduje. Test lahko izvede izkušen teknik s kratkim predhodnim šolanjem, izvajali bi ga v sklopu rednih zdravstvenik pregledov.

MediaInteractive Medicoll

Tehnološka rešitev za akuten problem učinkovite komunikacije in koordinacije medicinskega osebja v kompleksnem okolju množične nesreče. Rešitev zagotavlja integrirano video konferenčno povezavo in prenos informacij z diagnostičnih naprav do oddaljenih svetovalcev.


SugarByte EasyCarb

Rešitev za boljši vpogled v zdravje sladkornih pacientov, lažje zdravljenje, ter bolj natančno odmerjanje inzulina. Hrano se položi na tehtnico (kuhinjska in žepna), aplikacija pa poskenira in analizira vrednosti ter učinkovine v hrani. Osredotočajo se na izredno natančnost merilca, saj je natančno merjenje sladkorjev v hrani zelo pomembno.

 

Primarius

Veliko ljudi pozabi navodila, ki jih dobijo v bolnišnici. Zato so razvili rešitev: v naprej pripravljen info paket za določeno diagnozo dostopen na internet. Rešitev bi skrajšala čas, ki se porabi s podajanjem informacij bolnikom in večjo učinkovitost-več bolnikov bi upoštevalo napotke.

 

Tobiar

pripomoček za preventive in kurtivo sindroma karpalnega kanala, ki nastane zaradi ponavljajočih gibov. Z ergonomsko obliko in funkcijo masaže blaži ter preprečuje sindrom karpalnega kanala. Izboljša gibljivost in cirkulacijo v zapestju. Sindrom karpalnega kanala rešujemo z operacijo, vandar pa je okrevanje dolgotrajno.


Derma Art - PVR System

Aparatura povezana s povojom, ki si ga ovije pacient okoli stopala. Le ta preko povoja dovaja CO2. Naprava za boljšo arterijsko prekrvavitev in za hitrejše celjenje, sploh diabetičnih, ran in razjed. Hitrejše in cenejše celjenje diabetičnega stopala na neinvaziven način. Strošek zdravljenja diabetičnega stopala je za 50% nižji kot pri klasičnem zdravljenju.

FIZ.jpg

Alergen Scanner

Gre za scaner alergenov na prehranski embalaži , pa naj bo zapisana v slovenskem ali pa katerem koli drugem jeziku. Aplikacijo se naloži na pameten telefon, scanner pa analizira pridobljene podatke in nam jih prikaže na telefonu.

UVC Solutions – SteriPRO

Robot za preventivno brezkontaktno dezinfekcijo z UV-C svetlobo operacijskih sob, bolnišničnih sob, sanitarij in celo reševalnih vozil. Je mobilen, hiter, učinkovit in enostaven za uporabo. Drastično zmanjša število bolnišničnih okužb za kar 30%. Operacijsko sobo dezinficira v pičlih 20 minutah.

 

 

Health Day.si 2019: Okrogla miza

Drugi sklop je predstavljala okrogla miza, z govorci iz različnih zdravstvenih institucij, z naslovom Digitalna transformacija zdravstvenega sistema – Smo dovolj proaktivni?

Okroglo mizo je otvorila Maja Urlep.  Predstavila je preplet korakov novih tehnologij, medicine in financ v javnem sektorju ter ekosistem inovacij v zdravstvu. Med drugim je izpostavila problem izredno dolge dobe ter izziviv polno pot od idejne zasnove zdravila do same izdaje na trg.

Nadaljevala je moderatorka Tina V. Vavpotič. Po njenih besedah so ovire v digitalni transfomaciji kultura, miselnost in organizacijska struktura ter upravljanje in nikakor ne tehnološke, kakršna je splošna miselnost.

IMG_20191010_125005.jpg

Prva izmed sodelujočih na forumu, Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. je spregovorila o odnosu med zdravniki in upeljavi inovacij. Nujo je, da pri uveljavi inovacij sodelujejo zdravniki, saj so oni uporabniki in lahko iz prve roke podajo izzive.

Nina Pirnat, dr. med., iz NIJZ je dejala, da je v Sloveniji kar nekaj inovativnih dosežkov, med drugim, operacija nosu 3D ter operacija na mozganih pri budnem človeku.

Mag. Ana Vodičar iz ZZZS, pravi, da na zavodu sicer vpejujejo inovacije, v njih, kot regulatorja, so uprte vse oči. Vendar pa se tudi oni srečujejo z izzivi, povečini finančnimi, saj so odvisni od države. Digitalni bolnisli listi.

Marjan Pintar iz ZdrZZS je naslovil temo optimizacije časa zdravnikov. Kot sta v prejšnjem predavanju povedala Samo Ačko in Marjan Gornik: zdravnik mora klikniti 24x, da “pride do pacienta”

Vane Savinek, dr. med, JAZMP, je izpostavil potrebo po lažji implementaciji medicinskih pripomočkov. Postopek je vedno hitrejši, saj s klasifikacijo pohitrijo postopek . JAZMP preverja stvari, ki so na trgu in se odzove, vecja komunikacija med rayvijalcem in organom, ki bo produkt odobril. V prihodnjih dveh letih prihajata dve pomembni regulativi za in vitro ter za medicinske pripomočke. 

Glavno vodilo je bilo, da podjetjem pokažemo, da se vse rešitve razvijajo z roko v roki s končnimi uporabniki – naj si bo to država, pacient ali pa zdravnik. Povezujemo se uspešno, in zavezujemo se, d abomo petim podjetjem pomagali na plačilne sisteme zavarovalnic.

Tanja Europa Donna ima pomembno vlogo v zdravstvenem sistemu  in ponosni smo, da že vsa leta od ustanovitve HealthDay.si skupnosti dobro sodelujemo. Tudi oni vidijo v digitalizaciji rešitev » Naš cilj je, da bolnik postane enakovreden partner v celotnem procesu in da tudi sam pride do vseh podatkov,«je povedala Tanja Španić iz združenja Europa Donna.

Sodelujoči so se strinjali, da je treba postaviti pacienta v ospredje, skrajšati čas implementacije in certifikacije pripomočkov, ter paziti, da so programi uporabniku prijazni.

HealthDay.si 2019: prvi sklop predavanj


























HD1.jpg

Konferenco HealthDay.si 2019 je otvorila Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije. V svojem pozdravnem govoru je povdarila, da Zdravniška zbornica Slovenije postaja  sticisce za snovanje novih projektov in idej, saj v istem prostoru združuje različni ljudji in ideje.  

Nadaljevala je Liz Ashall Payne, ORCHA, podjetnica leta 2018 v Veliki Britaniji. V predavanju Ugotavljanje in ocena kakovosti kakovosti zdravstvenih aplikacij je povdarila, da je od 366.000 aplikacij le 15% kvalitetnih. Predstavila je postopek preverjanja aplikacij ter izzive, ki se porajajo.

IMG_20191010_095518.jpg

Prof. dr. Primož Strojan, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana in mag. Janko Burgar, Cosylab sta predstavila protonsko terapijo za obsevanje tumorjev. Pri protonski terapiji se v primerjavi z ostalimi oblikami radioterapije večina energije sprosti na točno določenem mestu in določeni globini, pri čemer je absorbirana energija pred in za to globino zanemarljivo nizka. Takšno obsevanje ima zato tudi veliko manj stranskih in neželenih učinkov v primerjavi z obsevanjem z rentgensko terapijo.

Prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med., Splošna bolnišnica Slovenj Gradec & Tomaž Furlan, Lucis d.o.o. o rešitvi za ambulanto za kronične ledvične bolnike povesta, da je v program je bilo vloženih 20 let dela. Predstavil je klasičen in proaktiven pristop. Seveda so rezultati pokazali prednosti proaktivnega pristopa. Manj hospitalizacij in manj hudih zapletov, funkcije ledvic ne padajo tako strmo.

 dr. Julij Šelb, dr. med. Parsek & Pete Smith, NHS - Digitalno koordinirana oskrba rakavih pacientov: dodana vrednost z vidika zdravnika in mednarodne stranke. Predstavila sta prednosti programa, saj je logistika poenostavljena, ima kontinuiteto nege, se prilagodi bolezni, ima poudarek na individualizaciji.

IMG_20191010_110257.jpg

dr. Darja Ferčej Temeljotov, Lek  je  v predavanju Digitalna transformacija v farmacevtski industriji izpostavila problem kliničnih študij ter poudarila, da so digitalne tehnološke inovacije nujne.

Tomaž Gornik in Samo Ačko, Better sta podala zaskrbljujočo zanimivost: zdravnik mora v programu klikniti 24x, da najde pacienta v sistemu. S Pathfinderjem se je vse poenostavilo- s tem zdravniku prihrani čas.

Konferenca HealthDay.si 2019, 10. oktober, 2019: Dostop in parkiranje

Zdravniška zbornica Slovenije

Parkiranje je možno v garažni hiši Dunajski kristali. Garažna hiša ni last Zdravniške zbornice Slovenije, zato je parkiranje plačljivo (1,5€/h).

Za dostop v Domus Medica se peljete čisto do konca garaže, kjer uporabite dvigalo do pritličja.

Dovoz z avtomobilom je iz Štukljeve ceste (poteka vzporedno s severno obvoznico v smeri zahod, izvoz Tomačevo). Vhod v parkirno hišo je na začetku novih objektov (rjavo-rdeče zgradbe).

  • Če prihajate iz primorske smeri, na ljubljanski obvoznici uporabite izvoz št. 3 (Ljubljana-Bežigrad). Prečkajte Dunajsko cesto in peljite mimo Smelta proti Vojkovi cesti (ne zapeljite nazaj na obvoznico!). Na semaforiziranem križišču (desno pred vami bo stadion Stožice) zavijte levo ter še enkrat levo in ste na Štukljevi cesti, s katere pri prvem rjavo-rdečem stolpiču zavijete desno v garažo.

  • Če prihajate iz štajerske smeri, priporočamo izvoz št. 2 (Ljubljana-Tomačevo). Zapeljite v rondo Tomačevo in sledite izvozu Stožice. Nato peljite naravnost po Štukljevi cesti proti Dunajski do odcepa za garažo.

V primeru, da nameravate priti z avtobusom LPP, pa priporočamo, da uporabite proge št. 6, 8, 11 ali 26 in izstopite na postajališču Smelt.

Če pa boste še bolj »eko« in se pripeljali s kolesom, se bo za vaše kolo našel prostor pred vhodom!

Link do spletne strani Zdravniške zbornice najdete tukaj.


parking 1.PNG
parking 2.PNG


Konferenca HealthDay.si 2019: Sodelujoči

S ponosom vam predstavljamo sodelujoče na 6. konferenci HealthDay.si

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., ZZS, je zdravnica, specialistka psihiatrije in sistemska družinska terapevtka, predavateljica in avtorica ter prejemnica francoskega državnega odlikovanja “Vitezinja legije časti”. V zdravstvu je delovala na večih zahtevnih vodstvenih položajih. Prevzela je strokovno vodenje Kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani, kjer je kasneje postala vršilka dolžnosti direktorja ter pomočnica strokovnega direktorja, odgovorna za področje izobraževanja. Leta 2007 je postala varuhinja človekovih pravic, deset let kasneje pa je začela opravljati funkcijo predsednice Zdravniške zbornice Slovenije.

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., Medical Chamber of Slovenia, is a physician, psychiatry specialist, systemic family therapist, lecturer, author and recipient of the French national medal “Knight of the Legion of Honor”. In healthcare, she has worked in several challenging management positions. She took over the professional management of the Department of Mental Health of the Psychiatric Clinic in Ljubljana where she later on became Acting Director and Assistant Professional Director, responsible for education. In 2007, she became the Ombudsman, and ten years later she began her role as President of the Medical Chamber of Slovenia.

liz.jpg

Liz Ashall-Payne, ORCHA je strokovnjakinja za zdravje in nego z več kot 20-letnimi izkušnjami. Svojo pot je začela kot govorna terapevtka, od takrat je intenzivno vključena v nacionalne in evropske programe ter mreže, kjer dosegala izjemne rezultate. Leta 2015 je ustanovila Organizacijo za pregled aplikacij za zdravje in nego - ORCHA, ki se osredotoča na izboljšanje učinkovitosti zdravja in oskrbe, tako, da razvijalcem ponuja smernice za izboljšanje kakovosti aplikacij ter javnosti in strokovnjakom, da najdejo in uporabijo primerne aplikacije.

Liz Ashall-Payne, ORCHA  is a Health and Care expert with over 20 years of experience in the field. Starting out as a speech and languge therapist, she has since been extensively involved in National and European change programmes and networks with remarkable results. In 2015, she founded the Organisation for the Review of Care and Health Application – ORCHA, which focuses on enhancing health and care efficiencies by offering guidance to developers to help raise app quality, as well as helping the public and professionals to confidently find and apply apps most suited for them.

burgar.png

mag. Janko Burgar, Cosylab d.d. magister gospodarskih znanosti, se je pridružil Cosylab d.d. konec leta 2016 in prevzel razvoj strateškega poslovanja ter vodenje Slovenskega centra za protonsko terapijo za zdravljenje raka. Je glavni pobudnik ustanovitve oddelka in predsednik upravnega odbora ScienceTech, ki je del najsodobnejših znanstveno-tehnoloških podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.

 mag. Janko Burgar, Cosylab d.d.  Master of Economic Sciences, has joined Cosylab d.d. at the end of 2016 and took over the development of strategic business as well as the lead of the Slovenian Center for Proton Therapy for Cancer Treatment initiative. He is the main initiator and chairman of the ScienceTech management board. ScienceTech is a section of the most advanced science and technology companies at the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia.

temeljotov.png

dr. Darja Ferčej Temeljotov, Lek doktorica farmacevtskih znanosti, je karierno pot v Leku začela kot tehnologinja v farmacevtski  proizvodnji trdnih izdelkov. Kmalu se je usmerila v razvoj in raziskave, delala kot raziskovalec ekspert in projektni vodja za razvoj novih izdelkov. V zadnjih letih, kot vodja strateških programov, usmerja razvoj inovacij in talentov v Leku v sodelovanju z akademsko sfero in s partnerji iz gospodarstva.

dr. Darja Ferčej Temeljotov, Lek has started her career path at Lek as a technologist in the pharmaceutical production of solid products. She soon focused on research development. Furthermore, she was the manager at the project of new product development and a research expert. Recently, as a strategic program manager, she is focused on developing innovation and talent at Lek, collaborating with academics with commerce partners.

 

 

gornik.png

Tomaž Gornik, Marand je izkušen vodja ekip, ki že več kot 20 let gradijo izdelke svetovnega razreda. Nudi inovativne ključne rešitve za velike stranke v telekomunikacijah, financah in zdravstvenem varstvu. Vedno izzove ekipe, da gradijo boljšo programsko opremo z najsodobnejšo tehnologijo, arhitekturo in procesi ter dobro poznajo programske platforme, arhitekturo, uvajanje in poslovne modele. Tomaž je izvršni direktor in soustanovitelj Maranda ter sopredsedujoči Fundacije OpenEHR.

Tomaž Gornik, Marand is an experienced manager of teams building world-class software products for more than 20 years. He has a proven track record delivering innovative turn-key solutions for large clients in telecommunications, finance and healthcare. He is always challenging teams to build better software using state-of-the-art technology, architectures and processes and has a good understanding of software platforms, architecture, deployment and business models. Tomaz is CEO and co-founder of Marand and co-Chair of OpenEHR Foundation.

urlep.png

Mateja Urlep, TikhePharma je mati podobnih bioloških zdravil - ključna vloga pri oblikovanju specifične EMA in FDA regulative ter uvajanju teh zdravil v klinično prakso v EU in US kot globalna managerka v Sandozu. Obenem tudi mati Lekove Biofarmacevtike v Mengšu. Svetovalka globalnim podjetjem pri uvajanju inovacij v zdravstvu.


Mateja Urlep, TikhePharma is the “mother of similar biological medicines” - a key role in designing specific EMA and FDA regulations and introducing these drugs into clinical practice in the EU and the US as a global manager in Sandoz. At the same time, she is the mother of Lek's Biopharmaceuticals in Mengeš. Adviser to global companies in introducing innovations in health care.

 

 

tina.jpg

Tina V. Vavpotič, Better & XLAB vodi ekipo strokovnjakov z različnih področij, ki razvija programske rešitve na področju digitalizacije zdravstva. Kot produktni vodja na stičišču razvijalcev, oblikovalcev, kliničnih analitikov, zdravnikov in drugih končnih uporabnikov počne to, kar zna najbolje – na podlagi povezovanja različnih spretnosti in znanj usmerja nove produkte do uporabnikov. Zadnji med takšnimi produkti je Pathfinder by Better, ki je nedavno prejel oblikovalsko nagrado Red Dot in bil v zadnjih treh mesecih predan v uporabo pri treh različnih naročnikih iz treh različnih držav.

Tina je tudi ena od pobudnic projekta HealthDay.si in gonilna sila z njim povezanega gibanja.  

Currently, Tina V. Vavpotič, Better & XLAB runs a diverse team, bringing world-class software to healthcare markets. A product manager at the convergence of developers, designers, clinical analysts, clinicians and other end-users, she does what she knows best – integrating different skills sets and knowledge to bring new products to the customers.

Pathfinder by Better is the last in line, having just won a Red Dot Design Award and gone live in three different countries with three diverse customers in the past three months.

Tina is also one of the HealthDay.si initiators and the driving force behind the movement.  

 

kmet.png

 dr. Matevž Kmet, Acies Bio  je začel kot raziskovalec v organski sintezi v Leku; v R & D, je vodil projekt za prvo e-predložitev regulativne dokumentacije za generično zdravilo za FDA. Kasneje je skupaj z nekaj kolegi iz industrije ustanovil podjetje Unafarm in pridobil financiranje iz lokalnega zasebnega kapitala in sklada tveganega kapitala, ki ga sofinancira EU. Trenutno deluje kot vodja razvoja poslovanja v podjetju Acies Bio, uspešni, zelo inovativni slovenski biotehnološki družbi.

dr. Matevž Kmet, Acies Bio started as a researcher in organic synthesis in Lek; still within R&D, he led the project for the first e-submission of regulatory dossier for a generic drug to the FDA. He founded Unafarm, together with a few colleagues from the industry, and acquired financing from both local private capital and a venture capital fund, co-financed by the EU. Currently, he is working as head of business development in Acies Bio, a successful, highly innovative Slovenian-based biotech company.

   

Mag. Maja Benko, Adriatic Slovenica  je vso svojo karierno pot posvetila zavarovalništvu. Pred prihodom na Adriatic Slovenico je delovala kot pooblaščena aktuarka v zdravstveni zavarovalnici in vodila predvsem strokovna zavarovalna področja. V Adriaticu Slovenici je podprla in vodila več inovativnih projektov. Je predsednica nadzornega sveta ambulante Zdravje AS, članica upravnega odbora in aktuarske komisije Slovenskega aktuarskega društva.

Mag. Maja Benko, Adriatic Slovenica  dedicated her career to the insurance industry. Prior to joining Adriatic Slovenica, she was accredited actuary in the health insurance company and led chiefly professional insurance areas. At Adriatic Slovenica she supported and led several innovative projects. She is the president of the Supervisory Board of the Zdravje AS health clinic, a member of the board of directors and the actuarial committee of the Slovenian Actuarial Society.

 

novak.png

 Sašo Novak, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica se zadnjih 15 let strokovno in poslovno ukvarja z zdravstvenimi sistemi. V farmacevtski industriji, je med drugim z različnimi aktivnostmi skrbel za umeščanja novih zdravstvenih tehnologij v zdravstveni sistem. Zadnja štiri leta deluje kot svetovalec uprave v Triglav, Zdravstveni zavarovalnici, d.d. vodi področje marketinga, razvoja različnih partnerstev ter sodelovanja z zdravstvenimi institucijami.

Sašo Novak, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica has been professionally active in healthcare system for the past 15 years. While working in the pharmaceutical industry, he took a part in implementing new health care tecnologie in healthcare system and supported market access for new health technologie. The last four years he has been an advisor to the Management Board at Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., where he is managing marketing activities, partnerships and cooperation with healthcare institutions.

pirnat.jpg

Nina Pirnat, dr.med., spec. epid. in spec. javnega zdravja, NIJZ več kot 25 let dela na različnih področjih javnega zdravja. Bila je koordinator za cepljenje v Ljubljanski regiji in članica komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb na UKC Ljubljana, vodila Enoto za nabavo in distribucijo zdravil. Ukvarjala se je z okoljskimi tveganji za zdravje in sodelovala v Evropskem procesu Okolja in zdravja. Preden je leta 2018 začela vodit Nacionalni inštitut za javno zdravje, je opravljala je funkcijo državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje.

Nina Pirnat, dr. med., spec. epid. in spec. public health, National Institute For Public Health, has worked in various areas of public health for over 25 years. She was the vaccination coordinator in the Ljubljana region and a member of the Hospital Infections Control Commission at UKC Ljubljana, led the Medicines Acquisition and Distribution Unit. She has also dealt with environmental health risks and participated in the European Environment and Health Process. Prior to her managing the National Institute of Public Health in 2018, she served as Secretary of State at the Ministry of Health.

 

pflaum.jpg

 dr. Zlatko Pflaum, Lek d.d. doktor kemijskih znanosti, je karierno pot začel na Kemijskem inštitutu na področju peptidne kemije in kasneje v Leku, kjer je najprej delal na razvoju analitike in metod izolacije in čiščenja učinkovin. Kasneje je deloval na področju razvoja sintezne kemije in kemijske tehnologije- od laboratorijskih in pilotnih poskusov do prenosa v industrijsko merilo. Sodeloval je pri ustanavljanju Biofarmacevtike v Leku, kjer deluje še danes. V zadnjih letih se predvsem posveča inovativnosti, operativni odličnosti, uvajanju novih učnih metod in prenosu znanj.

dr. Zlatko Pflaum, Lek d.d. PhD in chemical scienses, started his career path at the Institute of Chemistry, field of peptide chemistry. Upon his arrival in Lek, firstly he was working on development of analytics in the isolation method in wastewater treatment plants had to be postponed. Later on, he started working on developement of synthesis chemistry and chemical technologies-from laboratory and pilot experiments to industrial implementation. He participated in the founding of Biopharmaceuticals in Lek, where he still operates today. In recent years, he has devoted himself to innovation, operational excellence, introduction of new teaching methods and transfer of knowledge.

 

dinevski.jpg

 prof. dr. Dejan Dinevski, univ. dipl. inž. str., Inštitut za biomedicinsko informatiko, UM MF, je redni profesor za področje informacijskih sistemov na Medicinski in Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Je nosilec predmetnih sklopov Biomedicinska informatika, Telemedicina in E-izobraževanje. Na vseh naštetih področjih je raziskovalno in razvojno aktiven. Je avtor večih znanstvenih publikacij s področja biomedicinske informatike.
prof. dr. Dejan Dinevski, univ. dipl. mec. eng., Institute for Biostatistics and Medical Informatics, Medical Faculty, University of Maribor, is a full professor in the field of information systems at the Faculty of Medicine and Education at the University of Maribor. He is holding lectures for the subject areas of Biomedical Informatics, Telemedicine and E-education. He is active in research and development in all above mentioned fields. Furthermore, he is author of dozens of scientific publications in the field of biomedical informatics.

 

lazaro.jpg

Alberto Lázaro, Coquus je industrijski inženir in učitelj v poslovni šoli IESIDE. V podjetju Coquus je vodja poslovnega razvoja MBA, aplikacije, ki izboljšuje prehrano bolnikov. Strokovnjak za trženje in inovacije: Sodeloval je z različnimi industrijami, vključno z zdravstvom, farmacijo in trgovino na drobno, jim pomagal pri uporabniških izkušnjah in upravljanju, tržnih raziskavah, marketinški strategiji in kampanji. Ima bogate izkušnje na področju tehnoloških in zagonskih projektov.

 Alberto Lázaro, Coquus is Industrial Engineer and teacher in IESIDE Business School. He is MBA Business Development Manager at Coquus, for the application that helps patients getting better nutrition. Alberto Lázaro is expert in marketing and innovation and has worked with different industries including healthcare, pharmaceutical and retail. He was helping them in customer experience and management, market research, marketing strategy and campaigns. He has broad experience in tech and startup projects.

 

vodicka.jpg

 Asist. Staša Vodička, dr. med., ZD Murska Sobota je specialistka družinske medicine, ki svoje delo opravlja v splošni ambulanti Zdravstvenega doma v Murski Soboti in kotcasistentka na Medicinski fakulteti v Mariboru. Dela tudi na področju urgentne medicine kot urgentni zdravnik na nujnih medicinski pomoči s helikopterjem. V sklopu podiplomskega doktorskega študija Biomedicinske informatike raziskuje motnje ritma na primarnem nivoju in inovativne metode odkrivanja in spremljanja le teh.

Asist. Staša Vodička, dr. med., Comunity Health Centre Murska Sobota, is a specialist in family medicine, who works in the General health center of Murska Sobota and as assistant professor at the Faculty of Medicine in Maribor. She is an emergency doctor working  within the field of “emergency medical assistance with a helicopter“ . In her postgraduate doctoral study of Biomedical Informatics, she reserches rhythm disturbances at the primary level and innovative methods for detecting and monitoring it.

 

furlan.jpg

Tomaž Furlan, Lucis je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko. Leta 2008 ustanovil informacijsko podjetje Lucis, ki se posveča razvoju kompleksnih aplikacij za zdravstvo. Lucis sodeluje z vsemi največjimi zdravstvenimi institucijami v Sloveniji; kot eni prvih v Sloveniji so znanje nadgradili tudi s certifikati s področja tehnologije veriženja blokov. Blockchain je tudi Furlanova osebna strast, ki se ji vse od 2016 podrobneje posveča na mestu operativnega direktorja v raziskovalno-tehnološkem podjetju Netis.  

Tomaž Furlan, Lucis graduated from the Faculty of Computer and Information Science in Ljubljana. In 2008 he founded the information company Lucis, which is dedicated to developing complex healthcare applications. Lucis cooperates with all the largest healthcare institutions in Slovenia; as one of the first in Slovenia, they also upgraded their knowledge with certificates in the field of block chain technology. Blockchain is also Mr. Furlan's personal passion, and since 2016, he has been a director of operations at Netis, a research and technology company.

 

vujkovac.jpg

 Prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med., Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, trenutno dela kot nefrolog v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Po zaključenem šolanju se je zaposlil na oddelku za nefrologijo in dializo v splošni bolnišnici Slovenj Gradec in kasneje postal vodja katedre. 1997 leta se je začel ukvarjati s Fabryjevo boleznijo in leta 2004 je v svoji bolnišnici ustanovil nacionalni center Fabry; dr. Vujkovac je prvi avtor slovenskih Fabryjevih smernic. Primarna znanstvena področja dr. Vujkovca vključujejo koagulacijske motnje pri bolnikih na hemodializi, diagnozo Fabryjeve bolezni, zdravljenje ter epidemiologijo in napredovanje KKD.

Prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med., Slovenj Gradec General Hospital, is currently working as a nephrologist at Slovenj Gradec General Hospital. After completing his education, he started working at the Department of Nephrology and Dialysis at the Slovenj Gradec GH and later on became head of the department. In 1997, he started working on Fabry disease and in 2004 he founded a national Fabry Centre; Vujkovac is the first author of Slovenian Fabry guidelines. His primary areas of scientific interest include coagulation disturbances in hemodialysis patients, Fabry disease diagnosis, treatment and management and CKD epidemiology and progression factors.

   

prosen.jpg

dr. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM, OE NMP, ZD Maribor je specialist urgentne medicine s slovensko in evropsko diplomo. Sodeluje z Medicinsko fakultero v Mariboru, kjer je tudi doktoriral. G. Prosen je med drugim predavatelj in inštruktor na 9-ih svetovnih kongresih urgentnega ultra zvoka “WINFOCUS” ter “WCUME”, predsednik Sveta za izobraževanje pri zdravniški zbornici, prihajajoči šef sekcije za edukacijo pri EuSEM in član BoD WINFOCUS.

dr. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM, OE, NMP  Comunity Health Centre Mariboris a specialist in emergency medicine with a Slovenian and European diploma. He cooperates with the Faculty of Medicine in Maribor, where he also completed his doctorate. He is a lecturer and instructor at the 9th World Emergency Ultrasound Congresses “WINFOCUS” and “WCUME” and the chairman of the Medical Education Council. Gregor Prosen is allso the incoming Head of the EuSEM Education Section and a member of BoD WINFOCUS.

 

acko.jpg

 Samo Ačko, Better je kot likovni urednik časnika Dnevnik ekipo priznanih slovenskih ilustratorjev in oblikovalcev v tisk uvedel številne novosti, ki so prejele več prestižnih mednarodnih nagrad. Trenutno se kot vodja oblikovanja na Better ukvarja s snovanjem rešitev za izboljšanje uporabniške izkušnje medicinskega osebja pri uporabi elektronskih zdravstvenih kartotek in predpisovanju in dajanju zdravil v bolnišnicah. Oblikovna rešitev za sistem za obravnavo kroničnih bolnikov Pathfinder je letos prejela prestižno mednarodno nagrado Red Dot Design Award. 

Samo Ačko, Better as the editor-in-chief of the daily newspaper Dnevnik, with a team of renowned Slovenian illustrators and designers, introduced new innovations to the press. For innovations in press, he received several prestigious international awards. Currently, as design manager at Better, he is developing solutions to improve medical staff's user experience in using electronic medical records, prescribing and administering medicines to hospitals. The design solution for the Pathfinder Chronic Treatment System received the prestigious International Red Dot Design Award this year.

 

dragan.jpg

Tina Dragan, Sava Zavarovalnica je direktorica Področja zdravstvenih zavarovanj pri Zavarovalnici Sava. Z zavarovalništvom se ukvarja od leta 2002. Od vstopa Zavarovalnice Sava na trg zdravstvenih zavarovanj je njeno področje dela razvoj zdravstvenih zavarovanj. Delo ji predstavlja velik izziv, saj tudi sama postavlja skrb za zdravje na pomembno mesto v življenju.

Tina Dragan, Sava Zavarovalnica is the director of Health Insurance at Sava Zavarovalnica. In 2002 she has started working in inssurance. Since the entry of Zavarovalnica Sava into the health insurance market, her field of work has been developing health insurances. Her work is a great challenge for her, as she also takes care of health in an important place in her life.

 

 

wintwr r.png

 Rebecca Winter, HEALTHY SAXONY – VFG e.V. (digitalLIFE4CE)  je vodja odbora za komunikacije in usmerjevalni odbor za projekt EULIFE4CE. Razvila je Central European Digital Excellence Spot, digitalno središče za zdravstveno zavarovanje za Saško. S svetovanjem in povezovanjem regionalnih in mednarodnih inovatorjev v zdravstvu gradi mostove v evropski digitalni zdravstveni skupnosti. Njeno poslanstvo je ustvariti večjo vrednost za paciente ter na trge in integrirane zdravstvene sisteme uvesti digitalne zdravstvene inovacije.

Rebecca Winter, HEALTHY SAXONY – VFG e.V. (digitalLIFE4CE) is Head of Communication and Steering Committee Member for the EU project digitalLIFE4CE. She developed the Central European Digital Health Excellence Spot, the digital healthcare hub for Saxony. Throughout advising and connecting regional and international healthcare innovators, she builds bridges to the European digital healthcare community. Her mission is to create higher value for patients and to bring digital health innovation into markets and the integrated healthcare systems.

Blankschein.png

Beatrice Blankschein, Gesundheitsforen Leipzig GmbH (digitalLIFE4CE) je poslovna ekonomistka. Ima več kot 15 let delovnih izkušenj v nemškem zdravstvenem sistemu, od tega 10 let v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Je članica skupine Gesundheitsforen, ki trenutno razvija nacionalni register za presaditve. V projektu EU digitalLIFE4CE si prizadeva za promocijo vstopa na področju digitalnih zdravstvenih inovacij in s tem hitrejše pridobivanje izjemnih rešitev za paciente.

Beatrice Blankschein, Gesundheitsforen Leipzig GmbH (digitalLIFE4CE)  is a business economist. She has over 15 years of professional experience in the German health system, 10 years of which in the statutory health insurance. She is a member of the team at Gesundheitsforen that is currently developing the National Transplant Registry. In the EU project digitalLIFE4CE she is working on promoting the market entry of digital health innovations and thus bringing outstanding solutions to patients faster.

 

savinek.jpg

 Vane Savinek, dr. med., JAZMP je zdravnik, ki se je po večletnem kliničnem delu zaposlil na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. Na JAZMP je do pred kratkim opravljal delo ocenjevalca kliničnih vidikov raziskav in zdravil, sedaj pa je prevzel Sektor za medicinske pripomočke. Sodeluje pri implementaciji dveh evropskih aktov, ki predvidevata digitalizirano obravnavo in odobritev vlog za klinične raziskave, tudi v Sloveniji.

Vane Savinek, dr. med., Agency for Medicinal Products and Medical Devices of the Republic of Slovenia is a doctor who, after many years of clinical work, joined the Public Agency for Health and Medical Devices. He was evaluator of clinical aspects of drug research and is just recently managing the Medical Assistance Division. Vane Savinek is participating in the implementation of two European acts, wich anticipate digitalization and approval of clinical research applications-abroad and in Slovenia.

 

gajsek.jpg

Jakob Gajšek, LUI je direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja . Skrbi za vsebinsko oblikovanje programa za startupe in strateško vodenje inkubatorja. Svojo pot v startup skupnosti je začel leta 2015, ko je soustanovil ABC Accelerator. Je slovenski ambasador tekmovanja Central European Startup Awards, trenutni vodja EIT Health HUB-a v Sloveniji in nekdanji vodja EIT InnoEnergy HUB-a v Sloveniji.

Jakob Gajšek, Ljubljana University Incubator is the director of the Ljubljana University Incubator. He is responsible for the content design of programs for startup companies and strategic management of incubator. He began his career in startup community in 2015 when he co-founded ABC Accelerator. He is the Slovenian Ambassador of the Central European Startup Awards, current head of EIT Health HUB in Slovenia and former head of EIT InnoEnergy HUB in Slovenia.

 

logar.jpg

Andraž Logar, 3fs  je študiral na fakulteti za arhitekturo in hkrati soustanovil eno od pionirskih internetnih skupnosti v Sloveniji. Uspešno sodeloval na mednarodnem natečaju za L’Oreal za oblikovanje, branda in vonja novega parfuma. Ta priložnost ga je izpostavila skavtom mednarodnih univerz, zato je zapustil fakulteto za arhitekturo in se vpisal na MDS v Aucklandu, Novi Zelandiji. Tam je diplomiral iz računalniško podprte animacije in oblikovanja. Po vrnitvi v Slovenijo je soustanovil svetovalno IT-podjetje 3fs d.o.o.

Andraž Logar, 3fs studied at the Faculty of Architecture and at the same cofounded one of the pioneering internet communities in Slovenia. He successfully participated in the international competition for L'Oreal for design, brand and fragrance for a new perfume. This opportunity exposed him to the scouts of international universities, so he left the faculty of architecture and enrolled at the IMF in Auckland, New Zealand. He graduated in computer aided animation and design. After returning to Slovenia he co-founded the consulting IT company 3fs d.o.o.

 

mojca.jpg

Mojca Cvirn, TPLJ je vodja projektov v Tehnološkem parku Ljubljana in odgovorna za načrtovanje, nadzor in usklajevanje projektov EU, ki se osredotočajo na razvoj novih podpornih storitev in pametnega zdravstvenega sektorja. Je tudi koordinator skupnosti in vodja programov DIH.Healthday.si, ki spodbuja lokalno zdravstveno skupnost k sprejemanju sprememb preko prepoznanih projektov, praktičnih programov podpore, sodelovanja in uvajanja digitalnih rešitev.

Mojca Cvirn, Technology Park Ljubljana is a senior project manager at Technology Park Ljubljana (Slovenia) and is responsible for designing, overseeing and coordinating EU projects focusing on new support service development and smart healthcare sector. She is also the coordinator of Healthday.si community, which is stimulating local healthcare community towards embracing change through identified projects, hands-on support programs, cooperation and introduction of digital solutions.

 

fidler mis.png

 Nataša Fidler Mis, UKC Ljubljana je zaposlena v Pediatrični kliniki UKC v Ljubljani, ter predava kot redna profesorica za področje prehrane na Biotehniški in Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ima certificiran naziv «Prehranska svetovalka Nemškega združenja za prehrano« in »Certifikat o rastlinskem prehranjevanju« pri T. Colin Campbell Centru za prehranske študije in eCornell-u. Je članica več mednarodnih strokovnih združenj za pripravo smernic o prehrani otrok, nosečnic in doječih mam.

Nataša Fidler Mis, University Medical Centre Ljubljana is employed at the Pediatric Clinic of the University Medical Centre in Ljubljana and teaches as a full professor of nutrition at the Biotechnical and Medical Faculty in Ljubljana. She is certified as a “Nutrition Advisor by the German Nutrition Association” and a “Certificate in Plant Nutrition” from the T. Colin Campbell Center for Nutrition Studies and eCornell. She is a member of several international professional associations for preparation of guidelines on the nutrition of children, pregnant women and breastfeeding mothers.

 

spanic.png

dr. Tanja Španić, dr. vet. med, Europa Donna je doktorica znanosti veterinarske medicine iz področja nevro-endokrinologije. Pod okriljem društva je vodila sekcijo mladih bolnic, ki je namenjena ženskam, ki so za rakom dojk zbolele pred 40. letom. Je predsednica združenja Europa Donna, podpredsednica izvršnega odbora evropske zveze EuropaDonna, članica delovne skupine zagovornikov bolnikov pri strokovnemu združenju ESMO in članica organizacijskega odbora klinične študije POSITIV. V letu 2018 je zaključila strokovno izobraževanje za zagovornike bolnikov EUPATI.

dr. Tanja Spanić, PhD. vet., Europa Donna has a PhD in Veterinary Medicine in Neuro-Endocrinology. Under the auspices of the association, she led a section of young women with breast cancer both before the age of 40. She is the president of the Europa Donna Association and vice president of the Executive Board of the Europa Donna. She is a member of a group for patient advocacy at ESMO association and a member of  organization committee at the POSITIV Clinical Study. In 2018, she completed professional training to speak to EUPATI patients.

 

strojan.jpg

 Primož Strojan, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Trenutno je univerzitetni profesor na katedri za onkologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova področja dela so rak glave in vratu, melanom, kožni rak, ki ni melanom. Neželeni učinki povezani z radioterapijo in usklajevanje dejavnosti povezanih z organizacijo, posodobitvijo in širitvijo zmogljivosti radioterapije. Med drugim je predsednik Sekcije za radioterapijo pri Slovenskem zdravniškem združenju, nacionalni predstavnik v ESTRO, član strokovnih skupin Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za radioterapijo.



Primož Strojan, Medical Faculty, University of Ljubljana. Currently he is a University Professor, Chair of Oncology, Medical Faculty, University of Ljubljana. His fields of work are head and neck cancers, melanoma, non-melanoma skin cancer, radiotherapy related side effects and coordination of activities related to organization, modernization and expansion of radiotherapy capacities. Among other he is president at Section of Radiotherapy at Slovenian Medical Association, national representative in ESTRO, member of expert teams of the International Atomic Energy Agency (IAEA) and World Health Organization (WHO) for radiotherapy.

 

Pete Smith, NHS zadnjih 12 let dela kot komisar pri National Health Service (NHS) v Angliji na področjih primarne oskrbe, preoblikovanje dolgoročnih pogojev storitev, razvojem Strategije nege ob koncu življenja in v zadnjem času kot povezava za zagon digitalnih in inovacijskih projektov na obali Fylde. Vodil je uspešno izvajanje Nacionalnega programa za preprečevanje sladkorne bolezni NHS v Lancashiru, uspešno se je potegoval za financiranje izvajanja soproizvedenega programa preoblikovanja sladkorne bolezni in pomagal oblikovati Strategijo nege ob koncu življenja ob obali Fylde.

Pete Smith, NHS has worked as a commissioner at the National Health Service (NHS) in England for the last 12 years in a variety of fields; including primary care, long term conditions service redesign, end of life care strategy development, and more recently as the commissioning link for digital and innovation projects on the Fylde Coast. He has led on the successful implementation of the NHS National Diabetes Prevention Programme in Lancashire, successfully bid for funding to deliver a co-produced diabetes foot-care transformation programme on the Fylde Coast, and helped shape the Fylde Coast End of Life Strategy.

 

selb.png

 Julij Šelb, Parsek je zdravnik, klinični genetik, z doktoratom iz alergologije in klinične imunologije. Leta 2017 je opravil izpit EAACU/ UEMS iz alergologije in klinične imunologije. Sodeluje na Univerzitetni kliniki dihalnih in alergijskih bolezni Golnik. Je tudi zdravstveni svetovalec Parseka. Ima obsežno znanje iz statistike, strojnega učenja, analize velikih podatkov, bioinformatike NGS ter programiranje v JAVA, Python, R, SQL, HTML5, bash. Raziskuje predvsem na področju alergologije in klinične imunologije.

Julij Šelb, Parsek  is a medical doctor, a clinical geneticist, with a PhD in allergology and clinical immunology. In 2017 he passed a EAACU/UEMS Examination in Allergology and Clinical Immunology. He works in University Clinic of respiratory and Allergic Diseases Golnik. He is also a medical consultant for Parsek. He has a vast knowledge in statistics, machine learning, big data analysis, NGS bioinformatics programming in JAVA, Python, R, SQL, HTML5, bash. His research mainly focuses on the field of allergology and clinical immunology.

rebec.png

Vasja Rebec, SRC Infonet se je po končanem študiju zaposlil v podjetju Droga na področju kakovosti, kjer je deloval predvsem na sistemih vodenja kot so: BSC, ISO 9001, ISO 14001, 20K, TQM in poslovna odličnost. Konec leta 2005je sprejel  položaj namestnika direktorja za poslovno področje v Kliniki Golnik. V letu 2011 se je pridružil podjetju SRC Infonet, ki je danes največji slovenski ponudnik HIS sistemov, nosilec več nacionalnih zdravstvenih projektov kot npr. e-Recept ter prisoten tudi na vse bolj priljubljenih rešitvah za paciente kot npr. vrstomat in doZdravnika. 

Vasja Rebec, SRC Infonet after he completed his studies he started working at Droga in field of quality; mostly on management system as: BSC, ISO 9001, ISO 14001, 20K, TQM and business excellence. At the end of 2005, he joind Golnik Clinic as deputy director for the business area. In 2011, he joined SRC Infonet company, which is the largest Slovenian provider of ITS systems, carrying out several health projects such as e-Prescription and also present at all different better patient solutions solutions like e.g. Typesomat in the doctor.

Debeljak_Mojca.jpg

Dr. Mojca Debeljak je zaključila dodiplomski in podiplomski študij na Fakulteti za elektrotehniko, na Univerzi v Ljubljani. Že več kot 10 let je zaposlena na URI-Soča kot raziskovalka in sodeluje pri projektih. Sodeluje tudi pri kliničnem delu v timu za nadomestno sporazumevanje ter svetuje pri podpornih tehnologijah za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

 Dr. Mojca Debeljak completed her undergraduate studies at the Faculty of Electrical Engineering at the University of Ljubljana. For more than 10 years she has been employed at URI-Soča as a researcher in current projects. She is also involved in clinical work in the field of alternative communication and is an advisor on ICT support technologies.

 

 








 

 

11. oktober: 5. delavnica DIH v 2019 - Marketing v medicini

Alenka_2.JPG

Alenka Rutar Pariš, Marketing v medicini

termin: 11. oktober 2019

lokacija: Tehnološki park Ljubljana, dvorana B1, stavba B

trajanje: 9:00 do 11:00


Kaj je marketing?

Marketing v medicini – kje so posebnosti in kaj je dobro vedeti

Na predavanju bomo predstavili osnove marketinga, nato pa pogledali kje so posebnosti marketinga v medicini in kaj je dobro vedeti.

Na delavnico se lahko prijavite tukaj.

Alenka Rutar Pariš

Magistra farmacije, 10 let je bila zaposlena v mednarodnem marketingu farmacevtske družbe Lek, od produktnega vodje do vodje poslovne enote, na različnih terapevtskih področjih, tudi bioloških zdravilih, kjer je poleg marketinga vodila in sodelovala tudi pri razvojnih projektih. Nato se je zaposlila v Kemofarmaciji, veletrgovini z zdravili na debelo, ki je storitvena dejavnost. Poleg marketinga pokriva še področje komunikacij in javnih zadev, kar dopolnjuje vlogo marketinga v podjetju. Kot del mednarodne družbe McKesson, dobre prakse prenašajo tudi v Slovenijo. V tem času so poleg novih B2B storitev za lekarne postavili tudi portal za naročanje in komunikacijo s kupci, lekarnami, in našimi dobavitelji, in tako praktično v celoti digitalizirali poslovanje.












Blckb: Z algoritmi naproti enostavnejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju Alzheimerjeve demence

47 milijonov ljudi na svetu ima demenco, pri čemer je vsako leto novo odkritih skoraj deset milijonov primerov. Zdravila za težave trenutno še ni, obstajajo zgolj pristopi in terapije za upočasnitev napredovanja bolezni. Zaradi naraščanja incidence, je med izzivi za zdravstvo tudi zgodnje odkrivanje, saj lahko pomembno vpliva na daljšo kakovost življenja posameznikov. S slednjim - iskanjem biomarkerja za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve demence - se ukvarja tudi podjetje BLCKB (BlackBox).

Blckb se že leta ukvarja z analizo EEG (elektroencefalografija, meritev možganske aktivnosti s pomočjo elektrod na površini glave, ki merijo električno napetost) v nevromarketingu. Leta 2015 je delež podjetja Blckb kupilo podjetje A-soft, ki je med drugim obdelovalec podatkov projekta

EEG. Na žalost je trenutno edina rešitev čimprejšnje prepoznanje simptomov demence, saj zdravil še ni.

Kako je potekala zasnova t.i. programa Adam, namenjenega razvoju platforme za široko zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni z za zdravstvene strokovnjake prijaznim analitičnim orodjem?

B.H.: V dveh mesecih smo v sodelovanju z ZDUS-om, ljubljansko nevrološko kliniko in društvom Spominčica rekrutirali 457 posameznikov za eksperimentalno študijo. Opravili smo EEG meritve skupaj z že uveljavljenimi kognitivnimi testi, ki omogočajo določeno povratno informacijo o kognitivnem stanju posameznika, v želji najti nov biomarker za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni.

Kakšni so bili izsledki študije in predvsem, kako bo pomagala pri razvoju Blckb?

B.H.: Najbolj očitna ugotovitev je bila, da obstaja neizmerno zanimanje za testiranje. Za študijo smo dobili 6000 prijav. Zanimivo je bilo, da je imelo več ljudi, ki so sicer brez težav, slabe rezultate na kognitivnih testih. Naš dolgoročni cilj je klinično validirati biomarker za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve demence.. Čeprav je EEG metoda bistveno cenejša kot CT in fMRI, ki se tudi uporabljata v nevrologiji, je potencial EEGja pri zgodnjem odkrivanju demence omejen zaradi pomanjkanja usposobljenih strokovnjakov za analizo znotraj zdravstvenih ustanov. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) smo želeli ponuditi rešitev z ki bi potencialno povečala zanesljivost odkrivanja na ravni splošnih, družinskih zdravnikov, kasneje pa bi jo bilo mogoče razširiti tudi na primarni ravni. Žal je trenutno tako, da posameznik s težavami obišče osebnega zdravnika, ki pa razen osnovnih kognitivnih testov nima orodji s katerimi bi lahko preveril dejansko stanje pacienta zato ga ta pogosto pošlje domov in ponovno naroči na pregled čez nekaj tednov ali mesecev. V tem času se lahko stanje že zelo poslabša, pa posameznik še ni prišel do specialista. Pot do tja je še dolga.

S.B.: Z vidika zdravstvenega sistema je tu še en problem: k nevrologom so včasih napoteni tudi bolniki, ki nevrologa ne potrebujejo. Zaradi pomanjkanja uporabne diagnostike, nevrologi obravnavajo ljudi, ki niso potrebni njihove pomoči, to pa posledično pomeni daljšanje vrste za tiste, ki bi pomoč resnično potrebovali. Z razvojem Blckb vidimo potencial za razbremenitev nevrologov in pocenitev odkrivanja demence.

Kakšni so torej naslednji koraki za Blckb?

Biomarkerje za zgodnje odkrivanje je potrebno še klinično validirati. To je osnova za karkoli naprej. Če bo uporabnost dokazana, ne dvomimo, da bomo deležni velikega interes s strani zunanjih partnerjev za širitev rešitve.

Podjetje Blckb je trenutno del A-Softa in povezanih podjetij, ki v skupnem številu šteje skoraj 100 ljudi. Kako se soočate s širitvijo podjetja in z porastom zaposlenih povezanimi izzivi?

Tadej Muha: Pri kadrovanju smo zelo previdni in se najprej osredotočimo na značajske lastnosti prihodnjih sodelavcev, da so združljivi z obstoječimi zaposlenimi. Zaenkrat nam uspeva zapolniti kadrovske potrebe prek osebnih priporočil, končni izbor pa je vselej skupna odločitev direktorja in vodje oddelka. Sicer pa nenehno skrbimo, da je naše delovno okolje zanimivo in stimulativno za vse naše zaposlene.

Zadovoljstvo zaposlednih je že leta med prioritetami A-Softa, za kar med drugim že desetletje skrbite z masažami za zaposlene. Ali ideja prihaja iz Silicijeve doline? Kakšne rezultate opažate s to intervencijo in kaj bi svetovali podjetjem pri razmišljanju o takšnih bonitetah?

Tadej Muha: Res je, že deset let dvakrat na mesec v podjetje prihaja strokovnjakinja za hrbtenico in našim zaposlenim, ki so takrat v službi, zmasira hrbet. Te ideje nismo prinesli od nikoder, ampak se je rodila iz potreb: problem IT-jevcev je, da stalno sedijo pred računalnikom, pogosto nepravilno, pri čemer najbolj trpi hrbtenica. Rezultati naših masaž se kažejo v dobrem počutju in dobrem razpoloženju naših zaposlenih – to pa veliko prispeva k dobremu vzdušju in pripadnosti podjetju na splošno. Ko se podjetja odločajo o tem, kakšne bonitete nuditi svojim zaposlenim, naj predvsem razmislijo, s katerimi dejavnostmi oz. bonitetami bodo zadovoljili čim večje število zaposlenih, saj vemo, da ima danes vsak posameznik vsak svoje želje in potrebe.

 

Coquus: Boljša hrana v slovenskih bolnišnicah?

Alberto Lázaro Araujo iz podjetja Coquus, podjetja v Galiciji v Španiji, strokovnjak za upravljanje s hrano v bolnišnicah, se bo udeležil konference HealthDay.si 10. oktobra v Sloveniji.  Obisk je rezultat odličnega sodelovanja med HealthDay.si in Cluster Saúde de Galicia.

Upravljanje s hrano v bolnišnicah je pogosto zanemarjen faktorin ni na seznamu prednostnih nalog tipičnega vodstva bolnišnic. Kupiti novo visokotehnološko opremo, izboljšati klinične poti, se bolje pogajati z dobavitelji zdravil, izboljšati uporabo medicinske opreme in tisoč drugih stvari, je tisto, kar je na dnevnem seznamu nalog direktorjev bolnišnic. Hrana ni prednostna naloga, zlasti ne v bolnišnicah za standardno oskrbo. Hrana v najboljšem primeru velja za razkošje ali pa, v vecini primerov, za nadlogo.

Coquus je specializirano podjetje, ki bolnišnicam pomaga izboljšati upravljanje s hrano. Področje dela je občutljivo, ukvarja se z močno kompleksno logistiko in je pogosto rešen kot stranski produkt podjetij, ki se večinoma ukvarjajo z zdravstvenimi informacijskimi sistemi. Coquus je drugačen, ker je specializiran. To mu omogoča, da v celoti razume, kako upravljati s predpisovanjem hrane, pridobivanjem, izbiro ter pripravljanjem hrane in tako prispevati k različnim vidikom, ki jih ne dosežemo, če območja ne upoštevamo pravilno.

Prednosti pravilnega upravljanja s hrano je veliko; najbolj očitna je boljša prehrana bolnikov in s tem manj dni preživetih v bolnišnici. Samo ta dejavnik je lahko vreden milijone. Naslednje koristi so zmanjšanje možnosti razlitja in manj odpadkov, manjša zaloga hrane, raznolikost obrokov, urejanje posebne prehrane (veganska, halal idr.), opazovanje intolerance in alergij, boljša personalizacija, večje zadovoljstvo bolnikov, možnost ponudbe večih jedilnikov itd. Pomemben vidik je preprečevanje podhranjenosti. G. Lázaro pravi, da stroški zaradi podhranjenosti, ki poslabšajo ozdravitev pacientov, predstavljajo 1,8% zdravstvenega proračuna, Coquuspa  to pomaga zmanjšati. Nadaljnji prihranki so pri zniževanju stroškov zaradi odpadkov, kar znaša približno 3% stroškov hrane ter drastični prihranki pri upravljanju prehranske verige.

G. Lázaro bo govornik na konferenci HealthDay.si 2019, ki jo je organiziral ekosistem, ki ga upravlja Tehnološki park Ljubljana v tesnem sodelovanju z ECHAlliance. Razlog za povabilo je dobro sodelovanje med Cluster Saúde de Galicia in HealthDay.si, ki se je letos se poglobilo med Učno ekspedicijo Galicije v Slovenijo in Srbijo. Na tem potovanju so slovenski organizatorji ugotovili, da v galicijskem ekosistemu obstaja odlicno podjetje za upravljanje s hrano, ki uporablja celo umetno inteligenco za nadaljno izboljšanje tega področja.

Sodelovanje gospoda Lázara na konferenci bo povezano s srečanji z nekaterimi vodilnimi bolnišnicami, prodajalci informacijskih tehnologij in živilskimi podjetji. Cluster Saúde de Galicia in HealthDay.si, oba ekosistema znotraj mreže ECHAlliance, sta namenjena odpiranju mostov mednarodnega sodelovanja za Coquus in druge članice.

logo csg.png
 



 

 


 Coquus: Better food in Slovenian hospitals?


Alberto Lázaro Araujo of Coquus, a company in Galicia in Spain, a specialist in food management in hospitals is visiting HealthDay.si conference on October 10th in Slovenia. The visit is a result of great cooperation between HealthDay.si and Cluster Saúde de Galicia.


Food management in hospitals is often a neglected poster child left as a low importance item in the list of priorities of a typical hospital manager. We need to buy new hi-tech equipment, improve clinical pathways, negotiate better with medication suppliers, improve utilisation of medical equipment, and a thousand other things, is what is on the daily task list of hospital directors. Food is not a priority, especially not in standard care hospitals. Food is considered a luxury at best, or a nuisance in most cases.

Coquus is a specialist company that helps hospitals improve food management. The area of work is sensitive, deals with a fiendishly complex logistics, and is often solved as a byproduct of companies mostly concerned with health information systems. Coquus is different because it specialises. This allows it to fully understand, how to manage food prescribing, sourcing, selection, comissioning, and thus contribute to a variety of aspects that are not achieved if the area is not observed properly.

The advantages of proper food management are plenty. The most obvious is better patient nutrition, and with it less days spent in hospital. This factor alone can be worth millions. The next gains are reduction spillage and waste, lower stock inventory, more variety in meals, special diets management like vegan, halal and others, observation of intollerances and allergies, better personalisation, higher satisfaction of patients, opportunity to offer more menus, and many more. One important aspect is prevention of malnutrition. Mr. Lázaro tells that costs of malnutrition, that worsen patients’ recovery, account for 1,8% of the health budget, Coquus helps shrink that. Further savings are in lowering of the cost due to waste, an estimated 3% of food cost can be expected. Then there are drastic savings in administration of the food chain. 


Mr. Lázaro will be a speaker at the HealthDay.si 2019 conference, organised by the ecosystem that is managed by the Technology Park Ljubljana in close cooperation with European Connected Health Alliance. The reason for the invite is good cooperation between Cluster Saúde de Galicia and HealthDay.si, which was crowned by a Learning Expedition of Galicia to Slovenia and Serbia in June this year. In this trip the Slovenian organisers learnt that there's a great food management company in the Galician ecosystem, that even employs artificial intelligence to further improve this area.


The participation of Mr. Lázaro in the conference will be joint by meetings with some of the leading hospitals, IT vendors and food service companies. Cluster Saúde de Galicia and HealthDay.si, both ecosystems within the ECHAlliance network, both aim to open up bridges of international cooperation, for Coquus and other members.







 






Intervju: Giovanni Loser iz Biovalley investments

Spoštovani g. Loser, kaj počnete?

 Biovalley Investments je podjetje, ki investira tako v raziskave kot obetavna tehnološka inovativna podjetja v biotehnologijah, medicinskih tehnologijah in zdravstveno informacijskih tehnologijah. Poleg dobrih izkušenj s pridobivanjem evropskih sredstev nudimo tudi svoj kapital; sem direktor podjetja BioValley Investments Partner S.r.l. 

 Kaj je tisto, kar vas zanima kot investitorja?

 V svoje poslanstvo smo zapisali, da bomo podpirali podjetja v regiji Alpe Adria. V tem oziru nas vsekakor zanimajo tudi investicije v Sloveniji. Z nekaj podjetji že sodelujemo in vidimo, da je tudi v Sloveniji velik potencial.

 Kot investitorji želimo podpreti tista podjetja, ki s svojimi rešitvami in ekipo lahko osvojijo globalne trge. Pri tem imamo že nekaj izkušenj, zlasti bi izpostavil področju bioloških primerljivih zdravil, ter interoperabilnosti na področju medicinskega slikanja. Velik potencial zaznavamo tudi v analitiki podatkov, posebej pri umetni inteligenci, s katero se v Trstu ukvarja veliko zanimivih ljudi, tudi zato, ker je Trst močan na področju matematike in fizike. Značilnost naše regije je, da število raziskovalcev na 1000 prebivalcev za več 5x presega povprečje Evropske unije. Trst, ter tudi regiji Benečija in Furlanija-Julijska krajina so zibelka številnih izjemnih tehnologij, tudi domače raziskovalno okolje nekaj Nobelovih nagrajencev.

 

S kom s mednarodnem okolju sodelujete?

 Imamo stike tako z vodilnimi strokovnjaki v Evropi, npr. v Evropski komisiji, kot čez lužo v ZDA. V Združenih državah sem se izobraževal na vrhunskih univerzah Harvard in Stanford, kar je bila tudi odlična priložnost za sklepanje novih stikov in partnerstev. Prepričani smo, da je za uspeh na današnjem trgu pomembno hitro sestavljanje kompetenc. To pomeni, da kot investitorji ne zasledujemo zgolj ideje, da bi posameznemu podjetju omogočili, da se razvije od semena do velike korporacije, ampak iščemo načine, kako ustvariti pravo kombinacijo.

 

Kaj pri tem sporočate slovenskim podjetjem?

Slovenska podjetja imajo kakovostno izobrazbo in usposobljen kader. Kar opažamo je, ne le v Sloveniji, ampak tudi širše, da podjetja poskušajo replicirati to, kar so nekje že odlično rešili. V takem primeru je dobro, da imajo podjetja vpogled v to, kje in kakšne so vodilne rešitve, ter da ne iščejo zgolj načinov kopiranja, ampak se ukvarjajo s tem, kako nekaj, kar že obstaja, lahko nadgradijo.

Vemo tudi, da pravega investitorskega kapitala v Sloveniji ni, oziroma je na voljo v zelo omejenih oblikah, najpogosteje čez mejo. Mi smo vaši najbližji sosedi in investiranje v Slovenijo je del naše dolgoročne vizije. Menim, da pri tem ne bo umikanja, to je naše kulturno in interesno področje in želimo si tvorno sodelovati, pa tudi to ne zgolj enosmernim delovanjem. Slovenskim podjetjem želimo omogočiti vstop na naš trg, v naš zdravstveni sistem. Pri tem pa poudarjam, da je izrazito pomembno zavedanje, da je svet globalen, ter da šteje sposobnost vstopanja na najzahtevnejše svetovne trge.

V Sloveniji sem zdaj praktično vsak mesec. Mislim, da lahko tudi v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana in s skupnostjo HealthDay.si naredimo veliko.

 

Kje vas bodo slovenski inovatorji lahko spoznali?

 Teh priložnosti je vedno več. Že lani je na konferenci HealthDay.si sodeloval moj kolega iz podjetja VivaBioCell Antonio Sfiligoj, ki je predstavil projekt ARTE (Interreg SI-AT). TPLJ in HealthDay.si julija na obisk v Trst na delavnico TRAIN pripeljala skupino 15 predstavnikov podjetij in organizacij, ki so se predstavila podobni skupini naših podjetij. Med 16. in 18. oktobrom bo v Trstu potekala velika konference Meet in Italy for Life Sciences. Kot vem, se je boste udeležili tudi predstavniki TPLJ in HealthDay.si, vaša podjetja so prav tako dobrodošla. Upam, da se bomo uspeli udeležiti tudi konference HealthDay.si 10. oktobra 2019. Če bo vse po sreči, pa pridemo 12. decembra predavat tudi na delavnico o financiranju podjetij Coop4Healtcare na področju zdravstva, ki poteka v okviru vašega programa DIH.HealthDay.si.

biovally index.png

Interview: Giovanni Loser of Biovalley Investments



Dear Mr. Loser, what is your company's area of expertise?

 Biovalley Investments S.p.A. is a company that invests in research as well as in promising and innovative companies in the field of biotechnology, medical technology and healthcare information technology. Along with extensive experience in obtaining EU funds, we also provide capital for emerging firms. I am the CEO of Biovalley Investments Partner.

 

 What interests you as an investor?

 Our mission is to support companies in the Alpe-Adria region. In this respect, we are looking for investment opportunities in Slovenia among others. We are currently cooperating with a few Slovenian companies and see great potential for future collaboration in the future.

 As investors, we want to support companies which can conquer global markets with breakthrough solutions supported by capable teams. We have formed partneships with companies that are focused on biosimilars and interoperability in medical imaging. We also see great potential in data analytics using artificial intelligence. This is a topic that attracts many entrepreneurs and researchers in Trieste, which is in part due to the fact that the city has a strong scientific foundation in mathematics and physics. Importance of science for us can be seen from the fact that the number of researchers per 1000 people in our region is 5 times greater than the EU average. Many remarkable technologies have emerged from the regions of Veneto and Friuli-Venezia Giulia (which includes Trieste) and have also housed a few Nobel laureates.

 

What are some of your partners in the international environment?

 We are collaborating with leading experts in Europe, for example European commission, as well as in the US. Across the pond, I have studied and developed connections in Harvard, Stanford university (Silicon Valley) among others. From our experience, we have learnt that it is imperative to quickly gather one's competences in order to succeed in today's markets. As investors, we are not only facilitating a company's development from seed to a big corporation, but we are also trying to find the right combination of factors which would allow them to perform best on the market.

 

Stemming from this, what is your message for Slovenian companies?

 Slovenian companies are distinguished by their well-trained staff and high-quality education. What we see is that companies are trying to replicate solutions that are performing well abroad; this trend is common not only in Slovenia, but also in other countries in the region. In this case, it is sensible for firm to have good insight into the inner workings of leading solutions and try to find ways not only to copy them, but also to updgrade and improve on them.

 According to our knowledge, there isn't any real investor capital in Slovenia or it is available in very limited quantity, most often across the border. We are your closest neighbors and investing in Slovenia is part of our long-term strategy. I strongly believe  we can find ways to cooperate constructively, as this is our cultural and business area of interest. We want to enable Slovenian companies to enter the Italian market, specifically our healthcare system. However, it is worth noting that the world is a global village and companies must have the capacity to enter the world's toughest markets.

 I am in Slovenia on a monthly basis. I believe we can achieve great things in collaboration with  Technology Park Ljubljana and the community of HealthDay.si as well as other interested parties.

 

Where will Slovenian innovators be able to meet you?

 There is more and more of such opportunities, which includes events in Italy and Slovenia. Last year, my colleague from VivaBioCell Antonio Sfiligoj, presented the ARTE project (Interreg SI-IT) in HealthDay.si conference. This year in July, TPLJ, HealthDay.si and Biovalley Investments organized a workshop in Trieste (TRAIN project, Interreg SI-IT), where Slovenian companies educated themselves about the Italian ecosystem, market entry and healthcare system. The big Meet in Italy for Life Sciences conference will be held in Trieste from 16th to 18th October. As far as I know, it will be attended by TPLJ and HealthDay.si communities as well as several collaborating companies. I hope that we will also be able to attend the HealthDay.si conference on October 10th, 2019. If all goes according to plan, I will be giving a guest lecture at the worskhop organized by DIH.HealthDay.si, that will take place on December 12th regarding financing of companies in the field of healthcare (COOP4HEALTHCARE, Interreg SLO-AT). It is important to stay in touch and connect with one another. This can be a basis for further collaboration and partnerships.

 

 

ARTE_RGB.jpg

Najava podcasta Faces of Digital Health

FODH_av (2).png

Po petih letih lahko rečemo, da je slovenska tehnološka zdravstvena skupnost vse močnejša. Prisluhnite intervjuju z eno izmed pobudnic za ustanovitev skupnosti Tino Vavpotič, ki je bil nedavno objaven na podkastu Faces of digital health, ki je tudi naš medijski partner.

Intervju najdete na predvajalniku Podbean ali v aplikaciji iTunes.Na podkastu sicer najdete veliko vsebin o trendih s področja digitalnega zdravja in zdravstvenih sistemov po svetu. Med zadnjimi vsebinami je serija o Aziji, ki je že postala drugi največji ekosistem za digitalno zdravje na svetu. Trenutno je v teku serija o umetni inteligenci v zdravstvu. O področju radiologije je govoril Woojin Kim, radiolog, trenutni vodja za medicinske podatke (CMIO) pri vodilnem svetovnem podjetju za prepoznavanje govora Nuance. Sogovorniki prihajajočih epizod v seriji pa so med drugim prof. dr. Tadej Battelino, vodja oddelka za endokrinologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, Bill Rogers, direktor podjetja Orbita - platforme za rešitve namenjene uporabi virtualnih asistentov kot so Siri, Amazon Echo in Google Home v zdravstvu.

Faces of digital health banner (1).png

Feelif: Nova dimenzija dostopa do informacij za slepe in slabovidne

Med 40 in 50 tisoč ljudi v Sloveniji se po podatkih Zveze društev slepih in slabovidnih srečuje s hudimi okvarami vida. V svetovnem merilu se s tem sooča 285 milijonov ljudi. Slovensko podjetje Feelif je med vodilnimi na svetu, ki s pomočjo taktilnih mrež za zaslone tablic ali androidnega mobilnega telefona, slepim in slabovidnim omogoča konzumiranje digitalnih vsebin.

Feelif_team2_web.jpg

Podjetje Feelif, uradno ustanovljeno leta 2015, trenutno ponuja tri produkte in navdušuje uporabnike od ZDA, Evrope, Kitajske, in oddaljenih krajev kot je otok Guam sredi Tihega oceana. Feelifovi produkti so do danes prejeli številne večje in manjše nagrade, med pomembnejšimi gotovo letošnje prvo mesto na World Summit Awards v kategoriji inkluzija in opomočenje. Feelif je bil izbran med 430 prijavljenimi projekti.


Rebeka Žerovnik, pri Feelifu zadolžena za mednarodni razvoj in širitev na nove trge, je pojasnila, kje je razvoj produktov trenutno in kakšna je vizija podjetja za prihodnost.


Za začetek: Feelif trenutno ponuja tri produkte - Feelif Gamer, Feelif Creator in Feelif Pro. Kako se razlikujejo in kako zahtevni so za uporabo?

Osnovnih funkcij Feelifa se lahko uporabniki ob pomoči priučijo le v parih minutah. Spoznati morajo pet preprostih gest za premikanje znotraj Feelif območja. Osnovni model - pametni telefon Feelif Gamer ponuja praktične aplikacije kot je telefon, kamera, spletni brskalnik, galerija, omejen dostop to taktilnih iger in knjig. Tablica Feelif Creator vsebuje vse kar Feelif Gamer z dodatkom izobraževalnih vsebin. Tablica Feelif Pro pa poleg vsega omenjenega omogoča tudi ustvarjanje lastnih vsebin s pomočjo naše posebne aplikacije. Smo prvi na svetu, ki omogočamo izdelavo digitalnih taktilnih knjig, kar je še posebej uporabno za učitelje.


Feelifove naprave spadajo med tehnične pripomočke in so v Sloveniji sofinancirane v višini 320 evrov s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). To je še vedno relativno malo, saj se cene naprav gibljejo med 700 in 2500 evri. Ali iščete tudi nove načine širjenja dostopnosti do vaših rešitev?

Feelif Gamer, Creator und Pro.jpg

Feelifova tehnologija je trenutno na voljo le s pri nas predelanimi komercialnimi pametnimi napravami. Razlog za trenutno ceno in potrebo po nakupu naše pametne naprave izhaja iz dejstva, da vsi pametni telefoni in tablice niso tehnični dovolj zmogljivi za optimalno delovanje naše programske opreme. Zato za zagotavljanja kakovosti v podjetju izbiramo in prilagajamo za naše taktilne mreže primerne pametne naprave. V prihodnosti si želimo ponuditi tudi rešitve, ki bi jih lahko uporabniki uporabili na lastnih napravah. To bo mogoče v skladu z rastjo podjetja in dodatnim razvojem.

Pri so-financiranju v Sloveniji lahko slepi in slabovidni uporabniki za Feelif naprave uveljavijo vrednotnico na ZPIZ za tehnične pripomočke, ki je namenjena sofinanciranju telefona, tablice ali računalnika. Prizadevamo si, da bi imele Feelifove naprave ločeno vrednotnico in bi Feelifova programska oprema postala samostojna izbira na listi tehničnih pripomočkov, kar bi dodatno povečalo dostopnost. Naj dodam, da je v primerjavi z ostalimi rešitvami za dostop do grafičnih informacij, ki obstajajo na svetovnem trgu, Feelif zelo ugoden. HyperBraille grafični zaslon stane kar 30.000 evrov.


Koliko ljudi je trenutno v ekipi in ali je med vami tudi oseba z neposrednimi izkušnjami s slepoto ali slabovidnostjo?

Ekipa je trenutno majhna, sestavlja jo devet ljudi. Pri razvoju so nam v veliko pomoč člani društva slepih in slabovidnih, do nedavnega je z nami sodeloval tudi Miha, ki je vid izgubil že v otroštvu in nam je veliko pomagal pri zasnovi in testiranju idej. Sedaj se posveča drugim lastnih kariernim izzivom. Ekipi se je prek kratkim pridružil Timotej, ki se sooča s slepoto šele dve leti, s svojim znanjem in navdušenjem nad Feelifovo tehnologijo, pa nam bo pomagal pri prodajnih in marketinških aktivnostih.


Feelif je v zadnjih treh letih prejel paleto nagrad. Kako vam še pomagajo poleg grajenja kredibilnosti in krepitve blagovne znamke?

Z zmagami na tekmovanjih smo prejeli veliko medijske pozornosti, ki je pomagala pri širjenju glasu o naši rešitvi. Nekatere nagrade so bile finančne in so nam omogočile širitev ekipe in hitrejši razvoj tehnologije. Letos smo prejeli naslov svetovnega prvaka (WSA Global Champion) in s tem postali najboljša digitalna rešitev na svetu v kategoriji vključevanja in opolnomočenja. Tovrstna priznanja nam potrjujejo, da smo na pravi poti in lahko spremenimo svet za številne ljudi. Tako tiste, ki jih prizadene slepota ali slabovidnost kot za osebe okoli njih.


Feelif je na voljo neposredno potrošnikom, tudi prek vaše spletne strani. Kako še pridobivate stranke? Kaj se je izkazalo za najbolj učinkovit pristop?

Nabor kupcev je zelo širok, vezan pa predvsem na jezike, v katerih so dostopne naše vsebine. To so trenutno slovenščina, nemščina, angleščina, francoščina, švedščina, turščina, počasi tudi kitajščina, pripravljamo še italijansko in norveško različico.

Opazili smo, da je za nas najboljši pristop k širitvi na trgu udeleževanje konferenc in sejmov - tja pridejo slepi in slabovidni, njihovi učitelji, starši. Udeležba na specializiranih dogodkih nam omogoča spremljanje novih trendov in inovacij po svetu, na teh dogodkih večinoma spoznamo distributerje, kar nam odpira nova vrata in širi obzorja. Trenutno se veliko ukvarjamo s širjenjem distribucijske mreže. Imamo tri uradne distributerje (v Avstriji, Turčiji in na Švedskem), ter osem partnerjev, ki opravljajo predstavitve naprav in tržne raziskave na svojih trgih - v Kanadi, ZDA, Rusiji, Italiji, Nemčiji, na Norveškem in v Veliki Britaniji. Dobili smo tudi zelo dobrega poslovnega partnerja za Kitajsko.


Kitajska slovi po izdelavi kopij zahodnih rešitev, ki nato preplavijo kitajski trg. Vas ni strah, da bi se to zgodilo tudi Feelifu?

Zaradi patentirane tehnologije in dobrega partnerja se tega ne bojimo. Smo optimistični glede kitajskega trga, saj je že zaradi same velikosti zelo perspektiven.


Sodelujete v programu DIH, namenjenu iskanju poti za vključevanje digitalnih rešitev v zdravstveni sistem. Glede na to, da Feelif ni medicinski ampak tehnični pripomoček, kakšna so vaša pričakovanja od programa? Kako vam koristi?

Drži, da v Sloveniji za sofinanciranje naprav ne potrebujemo validacije naprav kot medicinskih pripomočkov, saj napravo sofinancira ZPIZ in ne ZZZS. Vendar za preostali evropski trg potrebujemo ustrezne certifikate. Trenutno se ukvarjamo s pripravo tehnične mape in organizacijo medicinske raziskave, ki sta potrebni za CE certifikacijo. Program DIH nam pomaga pri spoznavanju, kako so se s tem soočala druga slovenska podjetja in kako to dokumentacijo najustrezneje pripraviti za naš primer. Sofinanciranje nakupa naprav je v vsaki državi drugače. V Skandinaviji na primer, so tehnični pripomočki v celoti financirani s strani države. V Veliki Britaniji nimajo tovrstnih sofinanciranj, imajo pa fundacije, ki so pripravljene pokriti stroške nakupa naprav za šole in javne ustanove.


Kakšni so vaši prihodnji izzivi?

Naslednji korak v produktnem razvoju je razvoj platforme, ki bo omogočala tudi izmenjavo in prodajo s strani uporabnikov ustvarjenih vsebin. Naš največji izziv je želja po hitrejši širitvi, za kar potrebujemo dodatno investicijo. Drugi dejavnik počasnejšega razvoja, kot bi si ga želeli, je dejstvo, da je tehnologija nova in se z njo še ne ukvarja veliko igralcev. Zato veliko delamo z distributerji in institucijami po EU in svetu.


Ni novost vaše tehnologije tržna prednost?

Na prvi pogled to drži, a bi se lahko širili hitreje, če bi bila tehnologija bolj prepoznana. V podjetjih, ki se posvečajo reševanju dostopnosti grafičnih vsebin, prej vidimo nove poslovne partnerje kot konkurenco. Sodelujemo že s podjetjem Humanware, svetovnim izdelovalcem tehničnih pripomočkov. Njihovo tablico BrailleNote Touch smo nadgradili s Feelifovo vsebino in jo tako naredili še bolj dostopno slepim in slabovidnim uporabnikom.


Digitalizacija zdravstvenih sistemov je priložnost in izziv

Sodobna tehnologija vstopa na vse več področij našega življenja, tudi v medicino in zdravstvo. Digitalne rešitve naj bi ponudnikom zdravstvenih storitev poenostavile delo, pomagale pri hitrejši diagnostiki, s sistematizacijo podatkov spodbujale preventivo in opolnomočile bolnike. Teoretičnih pozitivnih učinkov informacijskih sistemov v zdravstvu ni malo, kot tudi ne izzivov za informacijska podjetja, ki novodobno zdravstvo podpirajo z razvojem e-rešitev in zalednih sistemov. O tem, kako realizacija potencialov novih tehnologij poteka v praksi in kakšno je sodelovanje med zdravniki in IT-jevci pri nas, smo se pogovarjali s Tomažem Furlanom, direktorjem podjetja Lucis, ki rešitve za zdravstvo izdeluje že od leta 2011.

IMG_5418.jpg

Podjetje Lucis se je v zdravstvo podalo precej pred popularnostjo digitalnega zdravja, ki smo mu priča zadnja tri leta. Kakšna je bila vaša pot?

Pred skoraj desetimi leti je UKC Ljubljana objavil razpis za prenovo radiologije, na katerega se je prijavil naš poslovni partner, podjetje Interexport. Ker je to podjetje tudi zastopnik svetovne korporacije AGFA, ki se z informatizacijo zdravstva ukvarja že od devetdesetih, je bila prijava zanje razumljiva. Mi smo se projektu priključili kot podizvajalci in delovanje zdravstva začeli šele spoznavati. Tedaj razviti sistem za radiologijo še danes uporablja večina slovenskih bolnišnic, prisoten je tudi v nekaterih zdravstvenih domovih; prav tako je še vedno uspešno tudi naše sodelovanje s podjetjem Interexport in z AGFA.

tomaz furlan.jpg

Danes je naša vloga na trgu precej drugačna, saj smo v tem času sodelovali pri nekaterih ključnih projektih in se postopoma specializirali za razvoj nišnih rešitev v zdravstvu. Nekateri med njimi so Telekap, razvit v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Telekap preko videokonferenčne povezave omogoča zdravljenje bolnikov z možgansko kapjo tudi v bolnišnicah, kjer nevrolog ni vedno prisoten. Sistem v okviru Nevrološke klinike Univerzitetnega centra Ljubljana danes povezuje že 12 slovenskih bolnišnic. Za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec delamo na projektu Fabry-Care, namenjenemu bolnikom s Fabrijevo boleznijo in na projektu Record-KLB, ki sistematizira obravnavo bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Za Onkološki Inštitut smo pripravili rešitev za register raka SLORA, za Nevrološko kliniko pa register kapi.

Zdaj ste v zdravstvu že skoraj desetletje. Kako vidite porast konkurence in naraščajočega števila novih igralcev na trgu?

Digitalizacija zdravstva ne sprejema rešitev iz danes na jutri. V prvi vrsti je pri vsakem projektu potreben za preskok v miselnosti. Tehnologiji mora podpreti reorganizacijo vrste zahtevnih procesov. Eden ključnih izzivov v zdravstvu je predvsem povezovanje sistemov, saj je podatkov danes ogromno, problem zdravstvenih informacijskih sistemov pa je v razpršenosti teh podatkov. Zato je naloga informacijskih podjetij, da jih naredimo čim bolj uporabne in predvsem enostavno dostopne.

Tako kot drugod po svetu je tudi v Sloveniji zdravstvo specifičen in kompleksen sistem, ki zahteva veliko vsebinskega znanja in interdisciplinaren pristop. Na trgu je zagotovo veliko dobrih IT ekip, a projekti v zdravstvu ne potrebujejo zgolj izvajalca, temveč ustreznega sogovornika, ki bo na realen problem iz zdravstva odgovoril s tehnološko ustrezno rešitvijo. Ta mora biti tudi uporabniku prijazna ter omogočati širitev. Zato mora vsak sistem temeljiti na razmisleku o dolgoročnem vplivu in širitvi na vse več uporabnikov ter tudi na druge ustanove. Za razvoj tovrstnih rešitev so v prvi vrsti potrebni usposobljeni kadri, a tudi znanje, reference in razumevanje zdravstvene stroke, ki pridejo z izkušnjami in postopno rastjo. Zato se porasta igralcev ne bojimo.

Glede na to, da ne delate zgolj v zdravstvu, kakšna so vaša opažanja glede razlik med informacijskimi rešitvami za različne industrije?

V zdravstvu je podrobnemu zajemu zahtev za posamezni projekt potrebno nameniti več časa. Naš cilj je namreč, da končna rešitev na enem mestu združuje vrsto funkcionalnosti, ki odražajo in prepletajo delovne procese različnih deležnikov. Pri načrtovanju je ključno sodelovanje s strokovnim osebjem, kar v praksi pomeni veliko preživetega časa ob uporabnikih na njihovem delovnem mestu. To omogoča poglobljeno spoznavanje posameznih procesov, ki je nujno za zagotovitev uporabnikom prijazne in učinkovite digitalne rešitve. V nadaljevanju projekta pa s takim pristopom le redko pride do situacij, ki jih v fazi analize že nismo obravnavali ali predvideli. Tudi zaradi specifike zdravstva se projekti vpeljujejo v t. i. mehkih zagonih, kjer rabo rešitev najprej predvidimo v omejenem obsegu, saj tako lažje obvladujemo morebitna tveganja in tudi obremenitev uporabnikov samih.

Kakšni so vaši cilji v prihodnje, je v njih tudi tujina?

70% našega dela je v zdravstvu, 30% pa na drugih področjih, kar je za nas tudi najbolj optimalno. Z vidika podjetja je zdravstvo v Sloveniji zahtevno, ker spada v javni sektor. V javnem sektorju so cikli naročil in predaje bistveno daljši kot v zasebnem sektorju, kar kompenziramo z zanimivimi projekti iz drugih strok. A vendar ravno na digitalizaciji zdravstva v Lucisu gradimo kredibilnost in prepoznavnost, v tem pa smo dobri tudi zato, ker nam delo v sektorju predstavlja izziv in strast.

Po naravi sem realist, ki gleda in deluje na dolgi rok. Pomembno mi je, da imamo v ekipi dobre odnose, da s strankami gradimo zaupanje, ki vodi v dolgoročno sodelovanje in da se rast zgodi postopoma. Tako je ta bolj obvladljiva, storitve pa ostajajo na nivoju. V tujini zato običajno delamo s partnerskimi podjetji, ki bolje poznajo specifike trga, mi pa se priključimo kot podizvajalci. Prihodnost je zato tudi precej odprta.

V podjetju imate izkušnje tudi z blockchain tehnologijo. Kako je vpeljujete v zdravstvo in kakšna pričakovanja imate od nje?

Kot storitveno informacijsko podjetje moramo dobro slediti napredku v lastni stroki in konkurenčnost ohranjati z obvladovanjem novih tehnologij. Poleg dolgoletnih izkušenj na področju uporabe programskega jezika Java in sorodnih tehnologij, poznamo in uporabljamo tudi vse ključne standarde na področju informatike v zdravstvu (DICOM, HL7, IHE in FHIR), kot eni prvih v Sloveniji pa smo znanje ekipe nadgradili s certifikati s področja tehnologije veriženja blokov (ang. »blockchain«) in prepričan sem, da smo tudi zato danes možni poiskati odgovore na izzive podjetij iz raznovrstnih industrij. Sam sem tudi član in predstavnik Slovenije v evropski strokovni delovni skupini EBSI ESSIF User Group, ki deluje v okviru Evropskega »blockchain« partnerstva (European Blockchain Partnership).

Pridobljeno znanje o »blockchainu« trenutno uporabljamo v vlogi zunanjega izvajalca, predvsem v partnerstvu s podjetjem Netis blockchain technologies, ki je v Sloveniji pionir razvoja na tem področju. Sočasno raziskujemo tudi možnosti v zdravstvu, saj lahko tehnologijo apliciramo na vrsto rešitev, kjer je pomembno, da so podatkovne baze varne, podatki pa dostopni več uporabnikom ali sistemom hkrati. Uporaba je zanimiva tudi v obliki bolnikovega nadzora in upravljanja lastnih podatkov, saj je že več farmacevtov prišlo do spoznanja, da bi bilo smiselno spodbuditi bolnikov z nagrajevanjem za zbiranje in testiranje podatkov.

Slovenija je majhna, igralcev pa relativno veliko. Vidite druga podjetja kot konkurenco ali kot partnerje?

Razvoj informacijskih sistemov danes ne predstavlja zgolj tehnološkega, temveč predvsem poslovni izziv, ki zahteva znanje strokovnjakov iz različnih področij. Zato lahko uspeh zagotovi zgolj formiranje interdisciplinarnih skupin. Tudi zaradi nuje po integraciji zdravstvenih rešitev mora obstajati povezovanje med proizvajalci, zato v Lucisu verjamemo v sodelovanje in predvsem v kakovost izvedbe.

Kaj vam predstavlja največji izziv?

IT v zdravstvu je v Sloveniji podhranjen, mi pa imamo specializirane IT strokovnjake s tega področja, ki so naša dodana vrednost in nam omogočajo stabilno rast. Pomanjkanje kadra je sicer vsesplošen izziv IT podjetij, zato kot delodajalec nenehno razmišljam o tem, kako kader ustrezno izobraziti in tudi obdržati. Menim, da je ključno, da mladim ponudimo možnost za učenje, dovolj izzivov in tudi stabilnost, ki jo prinašata redna zaposlitev in stimulativno plačilo.

Običajno zato nove sodelavce iščemo že med študenti, ki jih ustrezno izobrazimo in usmerjamo na karierni poti. Ključen dejavnik, da z nami ostanejo, je, da se ujamejo z ostalimi člani ekipe. Takšen način nam je tudi ljubši kot hiter porast števila zaposlenih, ki s sabo prinese vrsto izzivov, a dolgoročno morda ne vzdrži. Seveda pa bomo morali kadrovskim vprašanjem in motivaciji zaposlenih v prihodnje nameniti še več poudarka, saj konkurence ne predstavljajo zgolj domača, temveč predvsem tuja podjetja.


Digitalization of healthcare is an opportunity and a challenge

Modern technology is affecting various aspects of our lives, including medicine and healthcare. Digital solutions are supposed to help with faster diagnosis, encourage prevention through early detection, and help to empower patients. In many cases, healthcare IT solutions became a daunting added task for healthcare workers. Healthcare IT companies need to consider various aspects of healthcare work to create solutions that support clinicians and are seamlessly integrated into clinical workflows. We talked to Tomaž Furlan, the CEO of Lucis, providing IT solutions for Slovenian healthcare system since 2011. Tomaž talked about the specifics of technology implementation in healthcare, and the nature of collaboration with doctors in Slovenia.

Lucis became a healthcare IT player long before digital health became a popular industry. What got you interested in the sector?

Almost ten years ago, the University Medical Centre Ljubljana advertised a tender for digitalization of radiology. Our business partner, Interexport, submitted an offer since they were the distributor for AGFA. AGFA has been involved in healthcare IT since the 90'. We joined the project as subcontractors and that was the beginning of our journey in healthcare. The radiology systems we helped design at the time is still used by the majority of Slovenian hospitals and some community healthcare centers. We are still collaborating with Interexport and AGFA.

Up to this day, we designed several products: Telestroke - a telemedicine solution providing patients who suffered a stroke, high quality care even when a neurologist is not present in the hospital. Telestroke connects the Clinic of Neurology in Ljubljana with 12 Slovenian regional hospitals. Other projects include the Fabry-Care system for patients with Fabry disease (a progressive, inherited, multisystemic lysosomal storage disease characterized by specific neurological, cutaneous, renal, cardiovascular, cochleo-vestibular and cerebrovascular manifestations), which we are designing in collaboration with the hospital in Slovenj Gradec, Record-KLB systematizes care of patients with chronic kidney diseases, Cancer Registry designed for the Institute of Oncology, and Stroke registry designed for the Clinic of Neurology.

Almost a decade has passed since your entry to healthcare. What are your observations of the growing number of newcomers and rising competition?

Despite constant demands for speed and agility, digitalization of healthcare doesn’t happen overnight. Healthcare projects need more than a contractor, they require a partner that will be open to learn about real problems in healthcare and how to support them with successful solutions. Primarily, healthcare digitalization demands a shift in the mindset. Complex healthcare processes need to be reorganised and optimised with the support of IT. Development of such solutions requires highly specialized workers with rich knowledge and understanding of healthcare. The only way to obtain deep insight is through years of experience. Additionally, no provider can design all solutions for all healthcare specialists. Hence numerous providers are an imperative as is the collaboration among them. One of the key pains of healthcare IT is lack of connectivity and interoperability among these systems. Healthcare IT companies need to make the data easily accessible to authorized parties to maximize the potential of data. For all these reasons, we are not afraid of newcomers.

Healthcare IT is the main segment of your business, but not the only one. How would you compare healthcare IT projects with IT projects in other sectors?

70% of our work is in healthcare, 30% in other sectors. This distribution is optimal for us, because from the business perspective, working in healthcare in Slovenia is difficult, since healthcare is a part of the public sector. The procurement and sales cycles in the public sector are longer compared to projects in the private sector. The optimal solution for us is to complement our presence in healthcare with interesting projects from other sectors. Our credibility and brand awareness are growing with our work in healthcare, though. We are motivated to work in healthcare IT because it is an appealing industry with important societal impact.

How much time passes from the signing of a contract to project finalization in healthcare, according to your experience?

Compared to other sectors, preparation of technical specifications in healthcare requires more time. The final solution needs to combine several functionalities in one place, to support different stakeholders that are involved. The planning phase of any IT project in healthcare must include medical staff to obtain the understanding of work processes in healthcare. We spend a lot of time observing the users in their work environment during planning. This way, we avoid surprises after solution implementation. Healthcare is a sensitive industry affecting human lives. Therefore, IT projects need to be implemented gradually, not to overwhelm and overburden the users. Solutions need to be implemented on a limited scale before widespread adoption.

What are your future goals? Are you looking at scaling abroad?

I’m a realist by nature, preferring long term business stability with steady growth. My priorities are a strong team and building trust with our customers. This leads to long-term collaborations and steady, manageable growth. Outside of Slovenia, we work with partner companies as subcontractors. The options in this segment are quite open.

You also have experience with blockchain technology. How do you integrate it into your solutions?

As a service IT company, we need to keep track of all the progress in our field to stay competitive. Alongside years of experience in Java programming and related technologies, we know and use key healthcare IT standards (DICOM, HL7, IHE in FHIR). As one of the first in Slovenia, we upgraded our knowledge with blockchain technology, which enables us agility in responding to latest challenges of our customers from various industries. I am also a member and Slovenian representative of the European workgroup EBSI ESSIF User Group, working under the European Blockchain Partnership.

We mostly develop blockchain solutions in partnership with Netis, the pioneer blockchain company in Slovenia. We are simultaneously researching opportunities of the technology in healthcare. Blockchain can be applied to a range of solutions, where database security is key alongside the need for multiple user or systems access to data. Blockchain offers an opportunity to give patients control over their data, and several pharmacists are aware that testing and data collection could be improved if patients were offered incentives for data sharing.

Slovenia is a small country with a relatively large number of players. Do you see other companies as partners or competition?

IT systems development is not only a technological but also a business challenge, characterized by the demand for highly specialized employees from various fields. Success can only come from interdisciplinary teams. Because healthcare systems need to be integrated, I believe good collaboration needs to exist among IT providers. Cooperation and quality execution are among the core values of our company.

What is your current biggest challenge?

There is a lack of healthcare IT specialists in Slovenia, so we see our highly specialized employees as a strong added value helping us grow. Shortage of IT specialists is a common problem among IT companies, forcing me as an employer to constantly examine the best approaches to attract, educate and keep valuable employees. In my opinion, giving students an opportunity to learn and work in an exciting industry, constantly faced with interesting job challenges, is a good value proposition for new employees, alongside a good salary and the stability assured by regular employment.

Our recruiting strategy is to find students interested in our field of work. We direct them in their career path while being mindful that they fit in the existing team. We prefer this approach of steady growth to quick increases in the number of employees, which brings along a lot of business challenges and might not work long term. We are aware of the need to constantly re-think our work and employee satisfaction, given that foreign companies present more serious competition for specialized workers than other Slovenian companies.



4. delavnica DIH v 2019 v Tehnološkem parku – Certifikacija in Obračunski modeli

Da bi lažje pričakali  letošnji HealthDay, smo vam v sklopu DIH pripravili dve predavanji; predavatelja na 4. delavnici DIH v 2019 sta bila g. Uroš Tacar, vodilni strokovnjak za certificiranje medicinskih pripomočkov, in ga. Anka Bolka, direktorice področja za analitiko in razvoj pri ZZZS-ju.

Na tokratni delavnici o certificiranju tehnične ustreznosti zdravstvenih rešitev je Tacar postregel z napotki in nasveti glede pridobitve certifikata o ustreznosti-od same idejne zasnove produkta do samega zaključka.

IMG_20190912_101441.jpg

Po besedah g. Tacarja certificiranje produkta ni težko ampak kompleksno; kar nekaj StartUp-ov ne dokonča začrtane poti zaradi prepričanja, da je končni izhod produkt in ne dokumentacija. Razvoj produkta in pridobivanje oz. vodenje dokumentaciji pa sta nujno vzporedna. Po udeležbi predavanja g. Tacarja, ki je kot enciklopedija zakonov in označb standardov medicinskih pripomočkov, se bo lahko marsikatero inovativno podjetje lažje prebilo skozi vse zakonsko določene klasifikacije, direktive in regulative predpisane za medicinske pripomočke in si tako utrlo pot do certifikata in nenazadnje trga.

IMG_20190912_111933 anka.jpg

Sledilo je predavanje ge. Anke Bolka, ki zadnjih nekaj let posveča razvoju modelov plačevanja zdravstvenih storitev in podatkovnih analiz; iz prve roke je predstavila različne obračunske modele za storitve, ki se financirajo iz OZZ.

Osvetlila je problematiko, s katerimi se srečuje ZZZS kot glavni razsodnik pri dodeljevanju oz. razporejanju finančnih sredstev v zdravstvu. Poudarila je, da se Slovenija hitro razvija na področju medicinskih inovacij. Porast inovacij pa prinese nove izzive, zato pri ZZZS-ju dajejo velik poudarek nadgradnji in posodobitvi sistema, da lahko ostane z le-temi v koraku.

Lepa hvala obema govorcema za izredno zanimivi in dragocenih informacij polni predavanji.

 

interreg.png
2_COOP4HEALTHCARE-logo(1)coop4 .jpg

 

 

 

 

Digitalni merilec SAVVY EKG za zgodnje odkrivanje srčnih aritmij

For ENGLISH press here.

“Samo zato, ker rešitev rešuje težavo, še ni nujno, da bo uspešna na trgu”

Savvy_plakat_sanna_sivo_HI.jpg

Ko je podjetje Saving d.o.o. stopilo v sodelovanje z Institutom Jožef Stefan (IJS), da bi prevzeli komercializacijo inovativnega EKG merilca, so podjetniki predvidevali, da imajo pred sabo relativno enostavno pot. Navsezadnje je produkt vrhunskih strokovnjakov reševal resno zdravstveno težavo. Motnje srčnega ritma povzročajo možgansko kap, trenutna metoda diagnosticiranja pa je 24-urno snemanje EKG ali t.i. Holter. Meritve Holter opravljajo kardiologi v specialističnih ambulantah, kar pomeni, da od trenutka, ko posameznik zazna težave, do trenutka, da pride do kardiologa po napotitvi osebnega zdravnika, mine kar nekaj časa. Poleg tega se lahko zgodi, da tudi 24-urna meritev ne zazna motnje v ritmu srčne aktivnosti. SAVVY EKG je priročen merilec namenjen kontinuiranemu večdnevnemu merjenju in zato ponuja odkrivanje motenj ritma tudi pri tistih, ki bi jih preiskava Holter spregledala. 

Kot spozna marsikdo v zdravstvu, je tudi ekipa podjetja Saving spoznala, da njihove tehnološke rešitve ne bo kupil vsak bolnik s težavami srčnega ritma. Zato so namesto, da bi nagovarjali neposredno bolnike, začeli sodelovati s primarnimi zdravniki. Ti lahko s SAVVY EKG-jem natančneje in uspešneje diagnosticirajo, kdo izmed bolnikov mora do kardiologa. Cilj ekipe SAVVY EKG je, pravi svetovalec za strateški razvoj in trženje Marino M. Samardžija, da bi delež ljudi, ki za možgansko kapjo zbolijo zaradi neprepoznanih motenj srčnega ritma, znižali pod 3%.

SAVVY EKG je nastal v sodelovanju z raziskovalci z Instituta Jožef Stefan. Kako je prišlo do partnerstva?

DigitalStudio (1013).jpg

Raziskovalci na institutu so zasnovali inovativen EKG merilec, ki je enostaven za uporabo, vodoodporen in nosljiv, s čimer prinaša številne prednosti pri natančnosti merjenja, obenem pa je enostaven za uporabnika. Ker na Institutu Jožef Stefan niso želeli, da bi ta inovacija ostala v laboratoriju, so začeli iskati partnerja v gospodarstvu. Mi smo prevzeli prenos rešitve v realni svet. Tako je nastal SAVVY EKG, katerega lastnik je podjetje Saving, med drugim tudi ustanovitelj Medicinskega centra Mirje, katerega ekipa je na področju kardiologije uvedla že več tehnik za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni. Prepoznali smo obojestranski interes in začeli sodelovanje.

Vsako podjetje je lahko hvaležno za eminentne strokovnjake iz instituta. Kakšno je danes sodelovanje med Savingom in institutom?

S pogodbenim razmerjem smo prevzeli pravice intelektualne lastnine, institut pa še naprej skrbi za razvoj produkta. Bili smo eden zadnjih večjih investitorjev v izdelek z instituta v zadnjih letih.

Leta 2017 so razvojna ekipa IJS, Saving in L-tek je za SAVVY EKG prejela Puharjevo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme.

Priznanje je bilo namenjeno prepoznanju uspešnega prenosa raziskovalne ideje v praktično uporabo in na trg. Velikokrat raziskovalni projekti ostanejo v laboratorijih, SAVVY EKG pa ima danes že pomemben pozitiven učinek na bolnike z aritmijami srca in potencialno neprepoznano atrijsko fibrilacijo.

 

Kje vse ste prisotni?

Trenutno rešitev uporablja več kot deset slovenskih zdravstvenih domov v Sloveniji. Ker je produkt na voljo tudi potrošnikom, imamo posamezne kupce iz tujine, kjer s prodamo večino naših EKG-jev.

Atrijska fibrilacija se pojavlja pri starejših bolnikih, ki so navadno manj ozaveščeni glede zadnjih novosti na tehnološkem področju. Kako informacija o SAVVY EKG-ju pride do vaših tarčnih kupcev?

DigitalStudio (1031).jpg

Za to vprašanje se moramo ustaviti pri poslovnem modelu podjetja. Sprva smo predvidevali, da če bomo imeli rešitev za težavo, s katero se ljudje srečujejo, bodo ljudje produkt kupili. Trenutna diagnostika srčnih aritmij je problematična, saj aritmije nimajo stalnega ciklusa, in lahko torej na pregledu pri zdravniku ostanejo skrite. Vendar samo to, da rešitev za to težavo obstaja, še ni dovolj, da bi zaskrbljeni posamezniki kupili produkt. Začeli smo sodelovati s primarnimi zdravniki, ki imajo interes izboljšati presejanje bolnikov z motnjami srčnega ritma. SAVVY EKG je vodoodporna nosljiva naprava, ki jo bolniki lahko odnesejo domov, cel teden beležijo vzorce srčnega ritma in dobijo natančnejšo sliko, kot jo omogoča kratek pregled pri zdravniku ali 24-urno merjenje pri kardiologu, ko do njega končno pridejo. Rezultat s SAVVY EKG-jem da zdravniku jasnejšo sliko o tem, ali je bolnika treba napotiti h kardiologu.

Je torej merilec strošek zdravstvenega doma? Ali je SAVVY EKG že opredeljen kot meritev, ki jo krije zdravstveno zavarovanje?

Merilec je res strošek zdravstvenih domov, vendar pa lahko meritve z njim dobijo poravnane skozi obstoječe plačne modele zdravstvene zavarovalnice. Za plačilo uporabljajo postavko srednji poseg, z zaračunavanjem katerega si zdravniki pokrijejo stroške SAVVY EKG-ja in izvajanje preiskave z njim.

Lani je podjetje Apple na trg lansiralo pametno uro z EKG merilcem, z isto željo, da bi pri več bolnikih odkrili atrijsko fibrilacijo. Ali ni to resna konkurenca? Apple je tudi že opravil klinično študijo na 400 tisoč uporabnikih.

DigitalStudio (1043).jpg

Detekcija motenj srčnega ritma predstavlja velik izziv za vse zdravstvene sisteme na svetu tako po pomebnosti, velikosti vloženega kapitala in tehnološki zahtevnosti. Vstop Appla v ta segment to samo potrjuje. Vendar samo ime podjetja še ni garancija, da je izdelek primeren za uporabo in tu Apple čaka še veliko dela. Glede na kapital, s katerim razpolagajo, pa menim, da bodo ustrezno rešitev kupili.

Nova Applova ura za nas ne predstavlja konkurence, saj ima za enkrat še več pomanjkljivosti. Eden ključnih problemov je, da še vedno beleži preveč lažno pozitivnih rezultatov, kar zbuja nenaklonjenost med medicinsko stroko. Poleg tega je rezultatov, ki pridejo do zdravnika, preveč, da bi jih zdravnik lahko enostavno analiziral. Čeprav SAVVY EKG lahko kupi kdorkoli prek naše spletne strani, pa ga zaradi sodelovanja z zdravstvenimi domovi na koncu dobiva ožji segment bolnikov, ki meritev dejansko potrebujejo.

Kateri so vaši izzivi pri rasti?

Trenutno je naš največji izziv pridobiti kapital za zaključitev izvedenega razvoja. V širitvi uporabe SAVVY ENG v segmentu družinske medicine pa največji problem predstavljajo omejena sredstva za nadaljnjo investicijo. Zato spreminjamo poslovni model v sistem najema SAVVY EKG-ja namesto enkratne investicije. Za detekcijo atrijske fibrilacije, ki jo odkrivamo  s SAVVY EKG-jem je nedvomno potreben sistemski ukrep, torej odločitev skrbnika zdravstvene blagajne, 30% možganskih kapi je neznanega izvora, od katerih jih je vsaj 20% posledica atrijske fibrilacije, obravnava pa zdravstveni sistem letno stane 20 milijonov evrov. Naš izziv in vizija obenem je, da bi delež kriptogenih možganskih kapi zmanjšali na 2 do 3 odstotke.

Vizija ekipe SAVVY EKG-ja je, da bi Slovenija postala prva država, katere prebivalci nimajo neodkritih motenj srčnega ritma. Kako napredujete proti temu cilju?

Trenutno smo prisotni v več kot desetih zdravstvenih domovih, med njimi tudi v največjem - Zdravstvenim domom Ljubljana, ki je produkt testiral že v pilotni fazi. Dosegamo štiri, za zdravnike pomembne kriterije: izvajanje storitve jih stane manj, kot jo dobijo plačano prek zavarovanja, rešitev je cenovno sprejemljiva, odčitavanje rezultatov meritev je enostavno in možno med bolnikovim obiskom ambulante in storitev ne spreminja obstoječega načina dela. Vstopni prag v tako zgodbo je zahteven in visok, vendar nas motivira vizija, da bi zmanjšali število t.i. kriptogenih možganskih kapi, t.j. kapi neznanega izvora.

---

SAVVY ECG for early detection of heart arrhythmia

Just because your solution solves a real problem, it won’t necessarily be successful on the market”


When the company Saving partnered with the Josef Stefan Institute to take over commercialization of an innovative ECG monitor, the entrepreneurs assumed they have a relatively easy job ahead of them. They had a high-quality product designed by top researchers, addressing a serious medical need. Heart arrhythmias can cause stroke, and the current diagnostic method for detection is a so-called Holter monitor, for a 24-hour ECG monitoring during an individual’s activities. Holter monitoring is ordered by cardiologists, and since cardiologists are accessible through a referral by primary physicians, patients face long waiting times from the moment they detect problems, to the moment a cardiologist sees them. Further on, heart arrhythmias are irregular, and might not occur during the 24-hour monitoring. SAVVY ECG is a convenient wearable monitor filling this diagnostic void because it offers several days long continuous monitoring, which can detect heart problems in patients Holter monitoring would miss.

DigitalStudio (1007).jpg

As many new healthcare entrepreneurs learn quickly, it takes more than having a good solution to be successful in the healthcare market. Patients are not ordinary consumers. Hence instead of addressing patients directly, the SAVVY ECG team decided to target primary care physicians. By using SAVVY ECG, primary care doctors can improve their diagnostic capabilities when deciding which patient to send to cardiologists. SAVVY ECG team’s vision is to significantly decrease the percentage of people suffering from stroke due to undetected heart arrhythmia, says strategic development and sales consultant at Saving d.o.o. Marino M. Samardžija.

Researchers from the Jozef Stefan Institute developed SAVVY ECG. When did Saving enter the story?

The researchers at the institute designed the innovative, easy to use water-resistant wearable ECG enabling accurate continuous heart monitoring. To push the product in real-world use, the institute began searching for a business partner. This is where we stepped in. SAVVY ECG is owned by Saving - the founder of the Institute for regenerative medicine and e-medicine - Medical center Mirje. We recognized a mutual interest and started collaborating.

In 2017, the research team at IJS, Saving, and L-tek were awarded Puhar special achievement award for an important achievement in the field of medical equipment.

The award was a recognition of a successful transfer of scientific work to the real world. More often than not, research projects stay in the lab. SAVVY ECG on the other hand, already has a significant positive effect on patients with heart arrhythmias and potentially hidden atrial fibrillation.


Who uses SAVVY ECG?

More than ten primary healthcare centers in Slovenia bought SAVVY ECG so far. But most of the sold devices went abroad since the product is available directly to consumers.

Atrial fibrillation is common in older patient populations. Older patients are usually less aware of the latest technological advancements in digital health. How do you get the information about SAVVY ECG to your targeted customers?

DigitalStudio (1002).jpg

To answer this question, we need to go back to the business model for the product. At the beginning of the commercialization process, we assumed that addressing an unmet medical need will suffice for successful sales of SAVVY ECG. The current diagnostic process of heart arrhythmias is problematic, since arrhythmias don’t have a permanent pattern, and can stay undetected during the doctor’s visit. It turned out that having a solution to the problem alone is not enough to convince worried individuals to purchase the product. We then started working with primary doctors. SAVVY ECG is a water-resistant wearable device. Patients can take it home, wear it for a week and record arrhythmias when they occur. The report gives their doctors a better picture of their situation, which eases the doctor's decision for referral of a patient to the cardiologist.


Does this mean the ECG device is a cost of community healthcare centers or is SAVVY ECG already in the health insurance payment system?

The device is a cost of community healthcare centers, but they can charge for tests done with SAVVY ECG through the existing payment models which in the end covers the cost of the device and the cost of the diagnostics procedure.

In 2018 Apple released an iWatch with an ECG monitor. Apple’s vision is to detect more patients with atrial fibrillation. Does that worry you in terms of competition? Apple is hard to compete with and they released a clinical study with 400.000 participants in 2019.

Heart arrhythmias detection is a burdening global challenge from the investment side and technological complexity. The entrance of Apple in the ring only confirms that. Nevertheless, Apple still has a lot of work to do. Despite their capital and investment power, I believe that in the end they will buy the best solution. The strong technological reputation Apple possesses, is not in itself a guarantee for a real-world clinical impact of their device.

We do not consider the new Apple watch as a competitive product, because at least currently, iWatch still has a lot of shortcomings. One of the critical issues is that the watch records too many false positive results, causing a lot of frustration by doctors that need to treat patients without serious needs for medical attention. Additionally, the amount of results doctors receive from the Apple watch users is overwhelming and challenging to analyze. SAVVY ECG is available to any consumer interested in the product, but because our core focus is collaboration with community care centers, SAVVY ECG reaches more targeted patients with an actual need for continuous ECG monitoring.


What challenges are you facing in scaling and growth?

DigitalStudio (1047).jpg

Our current most significant challenge is attracting capital to finalize our development. The biggest problem in scaling SAVVY ECG among primary care doctors is the limited buying power of community care centers. To circumvent that problem, we’re changing the business model for SAVVY ECG from a one-time purchase to a subscription-based device renting model.

On a broader scale, to increase the detection of atrial fibrillation with SAVVY ECG, we would need a systemic approach supported by the Health Insurance Institute. 30% of strokes are cryptogenic, which means their cause is unknown. At least 20% of these are a consequence of atrial fibrillation. The treatment of AF in Slovenia costs the healthcare system 20 million euros yearly. Our challenge and vision are to decrease the percentage of cryptogenic strokes to 2-3%.


The vision for SAVVY ECG is to make Slovenia the first country without patients with undiagnosed heart arrhythmias. How are you progressing towards this goal?

We are currently present in over ten community healthcare centers, among which is the largest one - Community Health Center Ljubljana, which has already tested the product in its pilot phases. We are covering four crucial criteria that could help speed adoption: measurements with SAVVY ECG cost less than they get paid for by the insurance, the solution has a reasonable price, monitoring data analysis is relatively easy and possible during the patient’s visit at the doctor’s office. Furthermore, using SAVVY ECG does not change existing workflows on the primary level. The entrance to the market is demanding, but we’re motivated by our vision to decrease the number of cryptogenic strokes.

HealthDay.si in LUI partnerja v prenosu inovativnih tehnološko-medicinskih rešitev v prakso

Zdravstvo v 21. stoletju se sooča s številnimi izzivi, med katerimi prevladuje hitro povečevanje deleža starejše populacije in posledične pogostosti kroničnih bolezni. Spreminjajo se življenjski stili, načini in vrste dela, razvijajo se nova obolenja in s tem tudi potrebe po novih zdravstvenih rešitvah.

Slovenija kot močan igralec v segmentu digitalnih zdravstvenih rešitev je ena tistih, ki doživlja prepad med inoviranjem in udejanjanjem novosti v zdravstvu. Zato potrebujemo sodelovanje deležnikov nacionalnega in regionalnega zdravstvenega ekosistema, ki bo prineslo potrebne tehnološke rešitve v uporabo. Rešitve, ki jih soustvarja družba sama, inovativna podjetja in primerna podporna okolja. V sklopu teh prizadevanj sodelujeta tudi HealthDay.si in Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI).

LUI je eno od 14 evropskih regionalnih inovacijskih središč v sklopu EIT Health, neodvisne institucije EU, ki spodbuja podjetništvo in inovacije na področju zdravja ter aktivnega staranja. Kot vodilna organizacija inovacij na področju zdravja, podprta s strani Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije (EIT) in Evropske Unije, ima v lasti tudi enega glavnih vseevropskih pospeševalnikov za študente, doktorje znanosti, podjetja in  strokovnjake s področja medicinske tehnologije, biotehnologije, znanosti o življenju in e-zdravja.

Winners.jpeg

V okviru regionalne inovacijske sheme (RIS) želijo pri EIT Health, v sodelovanju z LUI, vzpodbuditi lokalno inovacijsko okolje s financiranjem projektov, vsebinsko in mentorsko podporo ter povezavami do ključnih podjetij in organizacij v evropskem zdravstvenem prostoru.

Pod okriljem Univerze v Ljubljani so združena vrhunska znanja, zato v LUI spodbujajo vse izjemne, pogumne ter kreativne posameznike in podjetja k uresničenju svojih idej v gospodarstvu. Odprta skupnost z interdisciplinarnostjo timov in znanj, ter prilagojena mentorstva so bistveni za prenos teh znanj v nove prebojne rešitve. LUI je vaša prva startup skupnost.

12. september: 4. delavnica DIH v 2019 - Certifikacija

Uroš Tacar, Certificiranje tehnične ustreznosti zdravstvene rešitve

Uros.jpg

termin: 12. september 2019

lokacija: Tehnološki park Ljubljana

trajanje: 9:00 do 11:00

Delavnica bo postregla z osnovnimi informacijami o izpolnitvi zahtev zakonodaje ter certifikacijskem postopku za medicinske pripomočke.

Zdravstvena rešitev, katero izvajamo za določene indikacije z uporabo medicinskih pripomočkov, mora zagotavljati sprejemljivo tveganje v primerjavi z učinkom oz. uspešnostjo. Medicinski pripomočki so podvrženi zakonodaji, ki se skozi čas posodablja. Ta vključuje zahteve za pripomočke, ki jih morajo proizvajalci pri realizaciji proizvoda upoštevati. V to prištevamo tako zahteve glede pripomočkov kot tudi zahteve za sistem vodenja kakovosti.

Uroš Tacar

Uroš Tacar deluje na področju medicinskih pripomočkov od oktobra 1995. V tem času je 15 let opravljal funkcije vodje razvoja ter vzporedno 12 let še funkcije predstavnika vodstva za kakovost. Na področju izpoljnevanja zahtev medicinskih direktiv deluje od začetka leta 1998. Od leta 2013 deluje kot konzultant na področju medicinskih pripomočkov. Med glavnimi partnerji je tudi Priglašen organ SIQ iz Ljubljane. Kot vodilni presojevalec za Priglašen organ opravlja presoje sistemov vodenja kakovosti po EN ISO 13485:2016 ter ugotavljanje skladnosti medicinskih pripomočkov, predvsem iz skupine aktivnih medicinskih pripomočkov. V času sodelovanja je opravil približno 240 presoj. Za SIQ izvaja tudi usposabljanja za več tematik s področja medicinskih pripomočkov.

Bonus predavanje

Anka Bolka, Predstavitev obračunskih modelov za storitve, ki se financirajo iz OZZ

STO_4961+-+Anka+Bolka.jpg

termin: takoj za delavnico o Certifikaciji, predvidoma ob 11:00

trajanje: do 11:30

Iz vsebine

- pravno-formalni okviri

- koncept obračunskih modelov in njihovi ključni elementi

- pregled obstoječih obračunskih modelov

- razvoj obračunskih modelov in njihova implementacija

Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj, ZZZS

V začetku profesionalne poti sem delala v gospodarstvu, zadnji dve desetletji pa na ZZZS na področju kartice zdravstvenega zavarovanja, na projektu elektronske izmenjave obračunskih podatkov z izvajalci, ter v zadnjih letih na razvoju modelov plačevanja zdravstvenih storitev in podatkovni analitiki.


 

Registracija inovacije je pogoj za udeležbo, tako na tej delavnici, kot v drugih aktivnosti DIH.HealthDay.si. Registracija je pogoj tudi za sodelovanje na posameznih sklopih konference HealthDay.si 2019: Show of Innovation in Forum izzivov in rešitev.

 

Smart Optometry: inovativna digitalizacija očesne diagnostike

“Da se klasificiramo kot orodje in ne zdravstvena aplikacija, je velika prednost”

“Da se klasificiramo kot orodje in ne zdravstvena aplikacija, je velika prednost”

avtorica Tjaša Zajc

Podjetje Smart Optometry je od svoje ustanovitve avgusta 2015 do danes na trg lansiralo dve rešitvi. Prva je aplikacija za očesno diagnostiko Smart Optometry, ki jo po svetu jo že uporablja več kot 75.000 očesnih specialistov. Druga rešitev podjetja je AmblyoPlay - igra za tablice in pametne telefone, ki otrokom do 14. leta pomaga odpravljati ambliopijo - slabovidnost v enem ali obeh očesih, s čimer se srečuje do 15 odstotkov otrok; drug izraz za ambliopijo je tudi "leno oko". V večini primerov je oko zdravo, vendar zaradi povezav v možganih bolnik z njim slabše vidi. Prizadetost se pojavlja predvsem pri mlajših otrocih, zdravi pa se z uporabo obližev, s katerimi se zakrije zdravo oko, da je šibkejše oko bolj obremenjeno pri gledanju. Z večurnim dnenim zakrivanjem zdravega očesa se vid v lenem očesu sčasoma popravi. Težava je, da je lahko zakrivanje zdravega očesa z obližem več ur dnevno stigmatizirajoče in neprijetno za otroke. Amblyoplay omogoča izboljšanje vida na prijazen in zabaven način.

AmblyoPlay_Box_Blue.png

Smart Optometry razvija ekipa iz Idrije, ki jo sestavljajo Žan Menart, Matic Ozebek in Blaž Grah.

Direktor podjetja Žan Menart je pojasnil, kako je podjetje nastalo in s kakšnimi izzivi se sooča.

Po izobrazbi ste ekonomist in specialist mednarodnih odnosov. Kako ekonomist postane očesni specialist?

To se je zgodilo bolj po naključju. Naše podjetje ima tri ustanovitelje in eden izmed njih – Matic Vogrič - je optometrist. Ko je pred leti poleti med študijem delal v optiki v domačem kraju, je starejša gospa nanj naslovila prošnjo, če bi njenemu nepokretnemu možu lahko pregled vida opravil na domu. Preden se je optometrist odpravil na pot, je pri pakiranju potrebne opreme ugotovil, da za pregled na domu potrebuje veliko škatlo pripomočkov. Začel je razmišljati, ali bi lahko vsaj del testov spravil na tablico. Med študijem v Angliji je za diplomsko nalogo naredil raziskavo trga in med optometristi preveril, ali bi specialisti takšno digitalno rešitev uporabljali. Nato je k sodelovanju povabil prijatelja programerja, ki je sedaj drugi soustanovitelj podjetja. Za praktični del diplomske naloge sta skupaj izdelala prvo aplikacijo za očesne specialiste. Nato sta k sodelovanju povabila še mene, za zasnovo poslovnega načrta.

Smart Optometry trenutno ponuja dva produkta: diagnostični pripomoček Smart Optometry in aplikacijo AmplyoPlay za otroke z amblioplijo. Kako ste iz aplikacije za splošno diagnostiko prišli do izdelave rešitve za zelo specifično okvaro oči pri otrocih - leno oko oz. ambliopijo?

IMG_2919.jpg

Na očesni kliniki v Ljubljani je do nas pristopila zdravnica, ki je bila uporabnica naše aplikacije, in nas vprašala, če bi lahko izdelali kakšno rešitev za otroke z lenim očesom. Starejše generacije tablice in telefone pogosto vidijo kot pripomočke za zabavo, a ko je zdravnica videla, da so pametne naprave lahko uporabne tudi v kliničnem smislu, se je vprašala, ali bi lahko za otroke izdelali rešitev, ki bi bila za otroke zanimiva in hkrati koristna. Tako je nastal AmplyoPlay.

Na trgu je že nekaj konkurence s tega področja. Vas to ovira?

Trenutno ne. Pred izdelavo smo pregledali obstoječe rešitve in pri vseh konkurentih opazili veliko pomanjkljivosti - ali so bili programi dolgočasni, ali pa so še vedno zahtevali pokrivanje zdravega očesa, kar je klasičen pristop pri obravnavi ambliopije. Če hočemo razviti dober vid, moramo na določeni točki uporabiti obe očesi. To je bila naše glavno izhodišče in danes je to naša največja prednost, saj se med treningom z AmblyoPlayem uporabljata obe očesi. V aplikacijo smo integrirali tudi sprotno preverjanje očesne ostrine, tako da se težavnostne stopnje sproti prilagajajo otroku glede na njegov napredek.

Kako razširjena je aplikacija in na katerih trgih?

Imamo približno 400 uporabnikov, do katerih smo prišli brez marketinških akcij. Večina, okoli 70 odstotkov uporabnikov je iz ZDA, sledi Slovenija in večinoma evropske države.

Če se vrneva k aplikaciji Smart Optometry. Ob testih vida najpogosteje pomislimo na dioptrijo ali barvno slepoto. Težav z vidom je seveda bistveno več. Smart Optometry ponuja 15 različnih testov za preverjanje vida. V čem je njihova glavna prednost pred obstoječimi klasičnimi nedigitalnimi pristopi preverjanja vida?

Glavna prednost je v tem, da so orodja priročnejša od klasičnih načinov preverjanja kakovosti vida, zato lahko služijo kot uporabno orodje za splošen pregled. Ko očesni specialist z našim orodjem zazna pomanjkljivost na specifičnem področju, denimo barvno slepoto, lahko s klasičnimi metodami preveri stanje za natančno diagnozo. Specialisti aplikacijo uporabljajo različno. V Indiji veliko uporabnikov v ruralnih območjih aplikacijo uporablja kot primarno diagnostično orodje, saj drugih naprav ni na voljo. V ZDA specialisti aplikacijo uporabljajo predvsem za pridobitev širše slike posameznikovega vida in posledično hitrejšo usmeritev v pregled problematičnih področij. V nobenem primeru pa aplikacija ni namenjena za ekskluzivno uporabo kot diagnostično orodje.

Kako je potekal razvoj in koliko zdravnikov je bilo pri tem vključenih?

IMG_3055.jpg

Po omenjenih prvih korakih nastajanja podjetja smo klasične metode preverjanja pretvorili v digitalno obliko in nekaterim dodali interaktivnost. Veliko smo sodelovali z dr. Matjažem Mihelčičem, nato pa so prve oblike aplikacije testirali posamezni zdravniki in profesorji, s katerimi je bil v stiku soustanovitelj Matic Vogrič. Aplikacije načrtno nismo klasificirali kot medicinskega pripomočka za diagnosticiranje, saj obstaja veliko število različnih zaslonov in nastavitev svetlobe na pametnih napravah, zaradi česar enotnosti uporabniške izkušnje z naše strani ni bilo mogoče zagotavljati, razen če bi se striktno omejili na eno specifično napravo specifičnega proizvajalca. S tem smo se tudi izognili potrebi po certifikaciji.

In s tem številnim časovnim zamikom pri izidu ter stroškom, ki je certifikacije prinesejo.

Drži. V ZDA smo se pogovarjali s številnimi investitorji in poznavalci ter dobili različna mnenja, ali bi se morali klasificirati kot medicinsko orodje ali ne, a na koncu so nam v pospeševalniku v Chicagu dejali, da je Amblyoplay lahko definiran kot trening, kar spada v kategorijo rešitev za dobro počutje (wellness).

Zdravniki so navadno skeptični do tržnikov in podjetnikov brez medicinskega ozadja. Kako ste se tega izziva pri širjenju obeh rešitev lotili vi? S koliko zdravniki redno sodelujete?

Nedavno smo bili uvrščeni na drugo mesto aplikacij, ki jih mora imeli očesni specialist, po izboru Optometry Times. Smart Optometry ima 75.000 uporabnikov, pri čemer ni nepomembno, da je aplikacija brezplačna. Pri ugotavljanju najboljšega pristopa za vstop na trg smo najprej naredili anketo med 400 specialisti po Evropi, da bi ugotovili, ali bi jih rešitev zanimala in koliko bi bili zanjo pripravljeni plačati. Dobili smo odgovor, da bi bila večina zainteresirana in bi bili za digitalno obliko orodij za diagnostiko pripravljeni plačati do sto evrov. Aplikacijo smo začeli prodajati po ceni 30 evrov, vendar pri tem nismo bili najbolj uspešni, saj nismo vzeli v obzir, da je odnos potrošnikov do cen aplikacij drugačen kot do cen klasičnih digitalnih produktov. Zato je sedaj aplikacija brezplačna.

Kakšen je torej poslovni model podjetja?

amlyoplay.jpg

Za Amblyoplay imamo več različnih paketov uporabe, katerih cena se viša skladno z daljšimi časovnimi obdobji uporabe. Smart Optometry je s 75.000 uporabniki postal privlačen kanal za naslavljanje nišne publike in tako vanjo umeščamo za specifične trge primerne oglase zainteresiranih strank. Naša baza uporabnikov je obenem dober začetek tudi za nadaljnji razvoj naših novih produktov. Če bi se lotili česarkoli novega, bi na enostaven način lahko o tem obvestili specialiste, ki nam že zaupajo.

Kakšen je vaš glavni izziv pri nadaljnem razvoju in rasti?

Ugotoviti, kakšen bi bil najbolj učinkovit kanal za prodajo. Vključeni smo v Healthday-jev program DIH, bili smo tudi v pospeševalniku Health Venture Lab, ki ga organizirata EIT Health in GE Healthcare, na več načinov iščemo dodatne možnosti za rast.

Kakšni so torej vaši načrti za naprej?

Letos bomo delali klinično študijo za Amplyoplay v Sloveniji. Smo v fazi oddaje prijave na etično komisijo. V zasnovi študije smo si zastavili, da bi v letu in pol spremljali 100 otrok in njihov napredek po treh mesecih, pol leta in enem letu, oz. še več, če se bo izkazalo, da je to smiselno. Če želimo rešitev promovirati pri klinikah v tujini, je koristno oziroma skoraj nujno imeti neodvisne številke. Amblyoplay smo pred uradno izdajo aplikacije testirali s 35 otroki, a je bilo to bolj testiranje uporabniške izkušnje kot resna klinična študija.