Smart Optometry: inovativna digitalizacija očesne diagnostike

“Da se klasificiramo kot orodje in ne zdravstvena aplikacija, je velika prednost”

“Da se klasificiramo kot orodje in ne zdravstvena aplikacija, je velika prednost”

avtorica Tjaša Zajc

Podjetje Smart Optometry je od svoje ustanovitve avgusta 2015 do danes na trg lansiralo dve rešitvi. Prva je aplikacija za očesno diagnostiko Smart Optometry, ki jo po svetu jo že uporablja več kot 75.000 očesnih specialistov. Druga rešitev podjetja je AmblyoPlay - igra za tablice in pametne telefone, ki otrokom do 14. leta pomaga odpravljati ambliopijo - slabovidnost v enem ali obeh očesih, s čimer se srečuje do 15 odstotkov otrok; drug izraz za ambliopijo je tudi "leno oko". V večini primerov je oko zdravo, vendar zaradi povezav v možganih bolnik z njim slabše vidi. Prizadetost se pojavlja predvsem pri mlajših otrocih, zdravi pa se z uporabo obližev, s katerimi se zakrije zdravo oko, da je šibkejše oko bolj obremenjeno pri gledanju. Z večurnim dnenim zakrivanjem zdravega očesa se vid v lenem očesu sčasoma popravi. Težava je, da je lahko zakrivanje zdravega očesa z obližem več ur dnevno stigmatizirajoče in neprijetno za otroke. Amblyoplay omogoča izboljšanje vida na prijazen in zabaven način.

AmblyoPlay_Box_Blue.png

Smart Optometry razvija ekipa iz Idrije, ki jo sestavljajo Žan Menart, Matic Ozebek in Blaž Grah.

Direktor podjetja Žan Menart je pojasnil, kako je podjetje nastalo in s kakšnimi izzivi se sooča.

Po izobrazbi ste ekonomist in specialist mednarodnih odnosov. Kako ekonomist postane očesni specialist?

To se je zgodilo bolj po naključju. Naše podjetje ima tri ustanovitelje in eden izmed njih – Matic Vogrič - je optometrist. Ko je pred leti poleti med študijem delal v optiki v domačem kraju, je starejša gospa nanj naslovila prošnjo, če bi njenemu nepokretnemu možu lahko pregled vida opravil na domu. Preden se je optometrist odpravil na pot, je pri pakiranju potrebne opreme ugotovil, da za pregled na domu potrebuje veliko škatlo pripomočkov. Začel je razmišljati, ali bi lahko vsaj del testov spravil na tablico. Med študijem v Angliji je za diplomsko nalogo naredil raziskavo trga in med optometristi preveril, ali bi specialisti takšno digitalno rešitev uporabljali. Nato je k sodelovanju povabil prijatelja programerja, ki je sedaj drugi soustanovitelj podjetja. Za praktični del diplomske naloge sta skupaj izdelala prvo aplikacijo za očesne specialiste. Nato sta k sodelovanju povabila še mene, za zasnovo poslovnega načrta.

Smart Optometry trenutno ponuja dva produkta: diagnostični pripomoček Smart Optometry in aplikacijo AmplyoPlay za otroke z amblioplijo. Kako ste iz aplikacije za splošno diagnostiko prišli do izdelave rešitve za zelo specifično okvaro oči pri otrocih - leno oko oz. ambliopijo?

IMG_2919.jpg

Na očesni kliniki v Ljubljani je do nas pristopila zdravnica, ki je bila uporabnica naše aplikacije, in nas vprašala, če bi lahko izdelali kakšno rešitev za otroke z lenim očesom. Starejše generacije tablice in telefone pogosto vidijo kot pripomočke za zabavo, a ko je zdravnica videla, da so pametne naprave lahko uporabne tudi v kliničnem smislu, se je vprašala, ali bi lahko za otroke izdelali rešitev, ki bi bila za otroke zanimiva in hkrati koristna. Tako je nastal AmplyoPlay.

Na trgu je že nekaj konkurence s tega področja. Vas to ovira?

Trenutno ne. Pred izdelavo smo pregledali obstoječe rešitve in pri vseh konkurentih opazili veliko pomanjkljivosti - ali so bili programi dolgočasni, ali pa so še vedno zahtevali pokrivanje zdravega očesa, kar je klasičen pristop pri obravnavi ambliopije. Če hočemo razviti dober vid, moramo na določeni točki uporabiti obe očesi. To je bila naše glavno izhodišče in danes je to naša največja prednost, saj se med treningom z AmblyoPlayem uporabljata obe očesi. V aplikacijo smo integrirali tudi sprotno preverjanje očesne ostrine, tako da se težavnostne stopnje sproti prilagajajo otroku glede na njegov napredek.

Kako razširjena je aplikacija in na katerih trgih?

Imamo približno 400 uporabnikov, do katerih smo prišli brez marketinških akcij. Večina, okoli 70 odstotkov uporabnikov je iz ZDA, sledi Slovenija in večinoma evropske države.

Če se vrneva k aplikaciji Smart Optometry. Ob testih vida najpogosteje pomislimo na dioptrijo ali barvno slepoto. Težav z vidom je seveda bistveno več. Smart Optometry ponuja 15 različnih testov za preverjanje vida. V čem je njihova glavna prednost pred obstoječimi klasičnimi nedigitalnimi pristopi preverjanja vida?

Glavna prednost je v tem, da so orodja priročnejša od klasičnih načinov preverjanja kakovosti vida, zato lahko služijo kot uporabno orodje za splošen pregled. Ko očesni specialist z našim orodjem zazna pomanjkljivost na specifičnem področju, denimo barvno slepoto, lahko s klasičnimi metodami preveri stanje za natančno diagnozo. Specialisti aplikacijo uporabljajo različno. V Indiji veliko uporabnikov v ruralnih območjih aplikacijo uporablja kot primarno diagnostično orodje, saj drugih naprav ni na voljo. V ZDA specialisti aplikacijo uporabljajo predvsem za pridobitev širše slike posameznikovega vida in posledično hitrejšo usmeritev v pregled problematičnih področij. V nobenem primeru pa aplikacija ni namenjena za ekskluzivno uporabo kot diagnostično orodje.

Kako je potekal razvoj in koliko zdravnikov je bilo pri tem vključenih?

IMG_3055.jpg

Po omenjenih prvih korakih nastajanja podjetja smo klasične metode preverjanja pretvorili v digitalno obliko in nekaterim dodali interaktivnost. Veliko smo sodelovali z dr. Matjažem Mihelčičem, nato pa so prve oblike aplikacije testirali posamezni zdravniki in profesorji, s katerimi je bil v stiku soustanovitelj Matic Vogrič. Aplikacije načrtno nismo klasificirali kot medicinskega pripomočka za diagnosticiranje, saj obstaja veliko število različnih zaslonov in nastavitev svetlobe na pametnih napravah, zaradi česar enotnosti uporabniške izkušnje z naše strani ni bilo mogoče zagotavljati, razen če bi se striktno omejili na eno specifično napravo specifičnega proizvajalca. S tem smo se tudi izognili potrebi po certifikaciji.

In s tem številnim časovnim zamikom pri izidu ter stroškom, ki je certifikacije prinesejo.

Drži. V ZDA smo se pogovarjali s številnimi investitorji in poznavalci ter dobili različna mnenja, ali bi se morali klasificirati kot medicinsko orodje ali ne, a na koncu so nam v pospeševalniku v Chicagu dejali, da je Amblyoplay lahko definiran kot trening, kar spada v kategorijo rešitev za dobro počutje (wellness).

Zdravniki so navadno skeptični do tržnikov in podjetnikov brez medicinskega ozadja. Kako ste se tega izziva pri širjenju obeh rešitev lotili vi? S koliko zdravniki redno sodelujete?

Nedavno smo bili uvrščeni na drugo mesto aplikacij, ki jih mora imeli očesni specialist, po izboru Optometry Times. Smart Optometry ima 75.000 uporabnikov, pri čemer ni nepomembno, da je aplikacija brezplačna. Pri ugotavljanju najboljšega pristopa za vstop na trg smo najprej naredili anketo med 400 specialisti po Evropi, da bi ugotovili, ali bi jih rešitev zanimala in koliko bi bili zanjo pripravljeni plačati. Dobili smo odgovor, da bi bila večina zainteresirana in bi bili za digitalno obliko orodij za diagnostiko pripravljeni plačati do sto evrov. Aplikacijo smo začeli prodajati po ceni 30 evrov, vendar pri tem nismo bili najbolj uspešni, saj nismo vzeli v obzir, da je odnos potrošnikov do cen aplikacij drugačen kot do cen klasičnih digitalnih produktov. Zato je sedaj aplikacija brezplačna.

Kakšen je torej poslovni model podjetja?

amlyoplay.jpg

Za Amblyoplay imamo več različnih paketov uporabe, katerih cena se viša skladno z daljšimi časovnimi obdobji uporabe. Smart Optometry je s 75.000 uporabniki postal privlačen kanal za naslavljanje nišne publike in tako vanjo umeščamo za specifične trge primerne oglase zainteresiranih strank. Naša baza uporabnikov je obenem dober začetek tudi za nadaljnji razvoj naših novih produktov. Če bi se lotili česarkoli novega, bi na enostaven način lahko o tem obvestili specialiste, ki nam že zaupajo.

Kakšen je vaš glavni izziv pri nadaljnem razvoju in rasti?

Ugotoviti, kakšen bi bil najbolj učinkovit kanal za prodajo. Vključeni smo v Healthday-jev program DIH, bili smo tudi v pospeševalniku Health Venture Lab, ki ga organizirata EIT Health in GE Healthcare, na več načinov iščemo dodatne možnosti za rast.

Kakšni so torej vaši načrti za naprej?

Letos bomo delali klinično študijo za Amplyoplay v Sloveniji. Smo v fazi oddaje prijave na etično komisijo. V zasnovi študije smo si zastavili, da bi v letu in pol spremljali 100 otrok in njihov napredek po treh mesecih, pol leta in enem letu, oz. še več, če se bo izkazalo, da je to smiselno. Če želimo rešitev promovirati pri klinikah v tujini, je koristno oziroma skoraj nujno imeti neodvisne številke. Amblyoplay smo pred uradno izdajo aplikacije testirali s 35 otroki, a je bilo to bolj testiranje uporabniške izkušnje kot resna klinična študija.

Pismo podpore programu DIH.HealthDay.si iz Univerze v Ljubljani

Nedvomno ste že slišali za Supermana, kaj pa za super haljo iz Univerze v Ljubljani? To je laboratorijska halja s super močmi: ima namreč samočistilne in vodoodbojne lastnosti. Prejme jo vsak raziskovalec Univerze v Ljubljani, ki Pisarni za prenos znanja prijavi službeni izum.

Super halja  je obdelana s postopkom, poimenovanim »lotusov efekt«, ki je skupni izum Univerze v Ljubljani

Super halja je obdelana s postopkom, poimenovanim »lotusov efekt«, ki je skupni izum Univerze v Ljubljani

Pisarna za prenos znanja UL, ki je most med raziskovalci in podjetji, inovativnost na Univerzi spodbuja s super laboratorijskimi haljami. Te so plod sodelovanja med Pisarno za prenos znanja UL, Narovoslovnotehniško fakulteto in Kemijskim inštitutom, simbolizirajo pa prenos znanja iz laboratorija v praktično rabo. Prvi prejemnici halje sta prijavili izum s področja zdravstva. Preberite več.

Prof. dr. Mateja Erdani Kreft:  Prvi prejemnici halji sta prof. dr. Mateja Erdani Kreft in raziskovalka Taja Železnik Ramuta iz Medicinske fakultete.

Prof. dr. Mateja Erdani Kreft: Prvi prejemnici halji sta prof. dr. Mateja Erdani Kreft in raziskovalka Taja Železnik Ramuta iz Medicinske fakultete.

Univerza v Ljubljani, ki vidi prenos znanja kot svoje strateško poslanstvo, je pobudi DIH.HealthDay.si izrazila svojo podporo, saj meni, da lahko ta bistveno prispeva k lažjemu in hitrejšemu uveljavljanju novih inovativnih rešitev v zdravstveni sistem.


Preberite več - povezava do članka: https://www.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/intelektualna_lastnina/2019073007472252/

Predstavljamo partnerja: Star-Vital, za pametna delovna mesta starejših

starvital.jpg

V Projektu STAR–VITAL (https://www.star-vital.si/domov) podjetjem brezplačno pomagamo pri vzpostavitvi, prilagoditvi in integraciji konkretnih ukrepov varovanja in promocije zdravja ter varnosti in dobrega počutja zaposlenih z namenom zagotavljanja trajnostnih in zdravih delovnih mest – predvsem za starejše zaposlene (45+). Projektne aktivnosti so oblikovane tako, da omogočajo individualiziran pristop k uvajanju ukrepov in k identifikaciji ter prebujanju interesov tako zaposlenih kot vodstvenih struktur.

 

Aktivnosti projekta so zasnovane po Modelu zdravih delovnih mest Svetovne zdravstvene organizacije. Podjetja pridobijo strokovno analizo obstoječega stanja na področju promocije zdravja, t.j. ugotovitev ključnih priložnosti za izboljšave in pomanjkljivosti, pri čemer bodo ugotovljeni razlogi absentizma in prezentizma, stanje na področju zdravju prijazne ureditve delovnih mest (ergonomija), obvladovanja stresa in ustrezne komunikacije,  prehrane in managerskih ter kadrovskih praks.

 

Na podlagi analize nato pripravimo nabor konkretnih, podjetju prilagojenih ukrepov in aktivnosti, ki so jih vodstvo in zaposleni deležni sočasno in usklajeno. Podjetjem zagotovimo coaching za vodje in usposabljanja odgovornih za izvajanje ukrepov ter prilagojena orodja za spremljanje stanja na področju zagotavljanja zdravih delovnih mest in aktivnega staranja. Nudimo tudi vso strokovno podporo pri organizaciji oziroma pri uvajanju predlaganih sprememb.

 

Inovativni pristop za spodbujanje in spremljanje zdravega življenjskega sloga zaposlenih predstavlja elektronska učna platforma, ki zagotavlja kontinuirane aktivnosti za spreminjanje življenjskega sloga zaposlenih v podprtih organizacijah in takojšnje povratne informacije o dejanski aktivnosti zaposlenega pri spreminjanju vedenja. ePlatforma namreč temelji na t.i. customer relations managmement (CRM) rešitvi, ki že v osnovi omogoča sodoben trženjski pristop h komuniciranju in prepričevanju strank, da spremenijo svoje vedenje. Če številni dosedanji pristopi in ukrepi, izvedeni v Sloveniji, temeljijo na t.i. pull pristopu, kjer ponujene vsebine pasivno čakajo na morebiten interes odjemalcev, ePlatforma pa po drugi strani dodatno prinaša push pristop, s katerim segmentirane zaposlene (glede na ugotovljene potrebe) s prilagojenimi komunikacijskimi kampanjami aktivno nagovarjamo in spodbujamo k spremembi vedenja.

 

dr. Klemen Širok, klemen.sirok@fvz.upr.si

Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem.

Na kavo v Biovalley Investments, 31. julij - poročilo

IMG_5287.jpg

Slavna investitorka Sallie Krawcheck pravi, da je glavno nenapisano pravilo za uspeh v poslu, mreženje. V Healthday.si se strinjamo, zato članom skupnosti odpiramo vrata doma in v tujini.Tokrat smo 11 slovenskih podjetij peljali v Trst na študijski obisk v organizacijo BioValley Investments.

Najprej nas je sprejel Diego Bravar, direktor BioValley Investments. Gospod Bravar je predstavil zdravstveni sistem v Italiji in Furlanijo-Julijsko krajino. Poudaril je, da je sektor zdravstvenih, medicinski, biotehnoloških in IT rešitev, ki jih rad imenuje s skupnim imenom “BioHighTech” v regiji izjemno razvit in zaposluje več kot 5000 ljudi ter nudi odlično raziskovalno podporo z univerzami in kliničnimi centri. Za konec je povedal, da smo si tako geografsko blizu, da ni razloga, da ne bi poglobili skupnega sodelovanja in tako močnejši skupaj nastopili na mednarodnih trgih.

Sledilo je predavanje, osredotočeno na uredbi o medicinskih pripomočkih oz. in vitro diagnostičnih  medicinskih pripomočkih; Uredba (EU) 2017/745 (MDR) in Uredba (EU) 2017/746 (IVDR), ki ga je vodil Roberto Belliato. Obe uredbi bosta kmalu stopili v polno veljavo in mnoga podjetja se bodo morala ustrezno prilagoditi; eden od razlogov zakaj v Healthday.si skupnosti dajemo tolikšen pomen na razjasnitev vseh postopkov in procesov, ki so nemalokrat, izjemno kompleksni.

Stefano Bergamasco, podpredsednik združenja italijanskih kliničnih inženirjev je nadaljeval s predstavitvijo italijanskega zdravstvenega trga in trga medicinskih naprav, ki letno doseže vrednost 11,5 milijard evrov samo v Italiji. Glavni odjemalec je javni zdravstveni sistem, dobavitelji in distributerji pa so tako konglomerati kot manjša podjetja, ki velikanom uspešno konkurirajo.

Najpomembnejši del dneva pa je bil odmor za mreženje. Slovenskim podjetjem se je na obisku pridružilo kar nekaj sorodnih italijanskih podjetij in med udeleženci se je razpletla živahna debata. Za nekaj podjetij smo, na njihovo željo, organizirali tudi usmerjene B2B pogovore. Vsekakor pa je prav vsak od udeležencev spoznal vsaj eno podjetje s katerim bi bilo zanimivo sodelovati tudi v prihodnje, najsi je to bilo italijansko ali slovensko.

Srečanje smo zaključili s predstavitvijo inkubatorja Bio4Dreams, ki ima uradne prostore v Milanu, vendar izpostavo tudi v Trstu, ki je odprta tudi za slovenska podjetja, ki želijo razširiti svoj posel v Italijo oz. poiskati ustreznega italijanskega partnerja, bodisi iz industrije ali raziskovalne sfere. Laura Cerni iz grozda CBM je sklenila srečanje s povabilom udeležencev na prihajajoča dogodka: Meet in Italy for Life Sciences (oktobra 2019) in ESOF 2020 – odlični priložnosti za utrditev vzpostavljenih stikov in pridobitev novih.

 

Bi se naslednjič želel pridružiti takšnemu obisku? 9. septembra nas lahko najdeš na druženju biotehnoloških podjetij v Benetkah; svoj interes prijavi tukaj ali pa se obrni na Urško iz Tehnološkega parka Ljubljana (urska.rauter@tp-lj.si).

 

ARTE_CMYK.jpg

Opisane aktivnosti so-financira program sodelovanja V-A Interreg Italija-Slovenija.