Lekcije iz Cankarjevega doma

Pred dobrim tednom dni, 30. maja, je v Cankarjevem domu potekal tradicionalni, že 12. dogodek Vrednost inovacij, ki ga organizira Mednarodni forum znastvenoraziskovalnih družb, krajše Farmaforum.

Dogodek je bil sestavljen iz dveh sklopov, v prvem smo poslušali tri tuje govorce, v drugem delu je potekala okrogla miza med slovenskimi strokovnjaki.

Tema konference so bili zdravstveni izzivi prihodnosti.

Bogi Eliasen, zdravstveni direktor na Köbenhavnskem inštitutu za študije prihodnosti, možganskega trusta, ki se osredotoča na združevanje različnih disciplin in sektorjev za oblikovanje boljše prihodnosti. Pri svojem delu razpravljajo o pomenu izboljšanja zdravja in obravnavajo izzive, s katerimi se soočamo pri doseganju boljših zdravstvenih rezultatov.

Na inštitutu poudarjajo, da čeprav smo dosegli napredek pri podaljševanju pričakovane življenjske dobe, je treba obravnavati vse večje breme bolezni. Potrebno se je osredotočiti na pravilno izvajanje pravih stvari v zdravstvu, izpostavljajo pomen preventive in zgodnjega posredovanja.

G. Eliasen je predstavil koncept "nordijskega zdravja" in delo s preventivnim pristopom za zmanjšanje bremen bolezni. Nujna je boljša uporaba znanja in inovativnosti v zdravstvu. Govoril je o spremembi paradigme, ki je potrebna v zdravstvu, in o vlogi zdravja pri ustvarjanju enakosti, pravičnosti in trajnostne rasti. Dotaknil se je tudi pomena podatkov, umetne inteligence in natančne medicine pri oblikovanju prihodnosti zdravstvenega varstva.

Predstavil je različne koncepte globalnega zdravja, kot so cilji trajnostnega razvoja, eno zdravje, socialne determinante zdravja in pravičnost v zdravstvu. Pokazal je cilje za nordijsko regijo, vključno z dodelitvijo polovice proračuna za zdravstvo preventivi do leta 2030 in osredotočanjem na ohranjanje zdravja večine prebivalstva dlje časa.

Nadalje je govoril o potencialu personaliziranega zdravstvenega varstva, vlogi posameznika pri upravljanju lastnega zdravja in potrebi po trajnostnem zdravstvenem modelu, ki združuje personalizirane in javnozdravstvene pristope. Omenil je primere inovativnih zdravstvenih praks, kot so napovedni modeli zaposlovanja v bolnišnicah in decentralizirana klinična preskušanja.

G. Eliasen je še poudaril pomen upravljanja podatkov, preglednosti, sledljivosti in odgovornosti v dobi digitalnega zdravstva. Pozval je k individualni in kolektivni odgovornosti pri oblikovanju prihodnosti zdravstva ter poudarjajo, da je treba poenostaviti in izboljšati zdravstveno pismenost.

Na splošno se je prvi govorec zavzel za holističen in napreden pristop k zdravstveni oskrbi, s poudarkom na preventivi, zgodnji intervenciji, inovativnosti ter odgovorni uporabi podatkov in tehnologije.

Sledil je dr. Ricardo Baptista Leite, med drugim bivši portugalski in evropski poslanec, partner Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, poznavalec digitalnega zdravstva in uporabe umetne intelignece v zdravstvu.

Z nami je delil svoje izkušnje na Portugalskem, zlasti v zvezi z ustanovitvijo Nacionalne zdravstvene službe po letu 1974. Po navdihu britanskega NHS je Portugalska želela ustvariti univerzalno zdravstveno platformo. V preteklih letih je njihovo delo pokazalo pozitivne rezultate, s podaljšano pričakovano življenjsko dobo, izboljšanimi zdravstvenimi rezultati in upadom stopnje umrljivosti dojenčkov.

Uspeh Portugalske pri doseganju teh rezultatov gre pripisati vlaganju v kakovost usposabljanja zdravstvenih delavcev in vzpostavitvi integriranega zdravstvenega sistema. Kljub temu, da porabi manj kot povprečne države OECD, je Portugalska dosegla impresivne rezultate v smislu zdravstvenih rezultatov. Vendar pa je govornik priznal izzive, ki so pred nami, vključno s staranjem prebivalstva in porastom nenalezljivih bolezni, kot so demenca, bolezni srca in ožilja, rak, bolezni dihal, debelost in sladkorna bolezen.

Duševno zdravje je še ena skrb, zlasti zaradi porasta izzivov duševnega zdravja med otroki in najstniki, ki jih je nedavna pandemija še poslabšala. G. Leite je izpostavil pomen obravnave problematike duševnega zdravja kot odraza družbenih razmer in poudaril potrebo po dobro pripravljenem institucionalnem odzivu.

Govornik je obravnaval tudi izzive, povezane z zdravstveno delovno silo in njeno distribucijo. Portugalska se sooča s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, veliko število državljanov pa nima dostopa do družinskega zdravnika. Bogatejše države zaposlujejo zdravnike in medicinske sestre iz Portugalske, kar težavo še poslabšuje. Tudi porazdelitev zdravstvenih delavcev v državi je neenakomerna, večina strokovnjakov je skoncentrirana v mestnih območjih.

Poleg tega je g. Leite poudaril potrebo po prehodu z industrializiranega pogleda na zdravstvo na pristop, ki temelji na vrednotah. V industrializiranem modelu se zdravstvo obravnava kot tovarna, ki se osredotoča na finančne spodbude in obseg opravljenih postopkov, ne pa na merjenje rezultatov. Ta pristop je privedel do naraščajočih stroškov zdravstvenega varstva, večjega bremena bolezni in naraščajoče neenakosti. Govornik se zavzema za premik k zdravstvenemu varstvu, ki temelji na vrednotah, dajanje prednosti zdravstvenim izidom, merjenje izkušenj, ki jih poročajo pacienti, in oskrba, osredotočena na pacienta.

Predstavil je primere iz Portugalske, ki dokazujejo učinkovitost merjenja rezultatov in izvajanja finančnih spodbud za izboljšanje zdravstvenih rezultatov. Poudaril je tudi uspeh klinike Martini v Hamburgu v Nemčiji, ki je dosegla bistveno boljše rezultate za bolnike z rakom prostate z merjenjem rezultatov, ki so bili pomembni za bolnike same.

V zaključku je g. Leite poudaril pomen vključevanja pacientov v procese odločanja in definiranja, kaj zanje pomeni uspeh. Zatrjuje, da bi morali biti bolniki v središču zdravstvenega sistema, vplivati na rezultate in spodbujati kakovost življenja. Pozval je k ponovni oceni sistemov zdravstvenega varstva, s poudarkom na oskrbi, ki temelji na vrednostih, trajnosti in odpornosti, da bi zagotovili univerzalno pokritost, pravičnost in dostop do visokokakovostnega zdravstvenega varstva za vse.

Eric Sutherland, predstavnik Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) se je zahvalil za priložnost, da govori v Sloveniji, in poudaril pomen dogodka, saj je bil na odru prvič po treh letih. Priznal je zahtevna leta, ki so jih vsi doživeli, in začrtal svojo namero ponuditi ideje, kako napredovati na različnih področjih.

Sutherland je razpravljal o razdrobljeni naravi sedanjih sistemov z uporabo analogije vode, da bi prikazal ločene silose informacij, ki zahtevajo platformo za povezavo in odgovore na vprašanja. Poudaril je potrebo po prilagajanju in razvoju sistemov, da bi se učinkoviteje in hitreje odzivali na nastajajoče potrebe.

Sutherland je opozoril na pomen osredotočanja na prava vprašanja in oblikovanja sistemov za odgovore nanje, pri čemer je poudaril vlogo podatkovne infrastrukture, digitalnih tehnologij in interoperabilnosti. Poudaril je nujnost povezovanja podatkov, z uporabo analogije pretakanja vode, preko cevovodov in pip, ki predstavljajo digitalna orodja in tehnologije. Sutherland je pojasnil, da je skladen pristop na teh področjih bistven, saj trenutne nepovezane tehnologije ne izpolnjujejo zahtev.

Priznal je, da so tehnologi zasnovali razdrobljene tehnologije na podlagi spodbud, ki so jim bile dane, vendar je težavo pripisal razdrobljenim politikam in strukturam spodbud. Na podlagi izkušenj iz drugih panog, ki so uspešno povezale svoje podatke, je poudaril pomen oblikovanja sistemov, ki so osredotočeni na osebo, in merjenja rezultatov, izkušenj ponudnikov in pravičnosti.

Sutherland je predlagal pristop, osredotočen na pacienta, začenši z vprašanji in v skladu s tem oblikovati analitiko, zbiranje podatkov in tehnologijo. Poudaril je pomen človeškega dejavnika, vključno s sodelovanjem sektorjev in zmogljivosti zdravstvenega sistema. Govoril je o potrebi po izboljšanju zdravstvene pismenosti, opolnomočenju ponudnikov in zagotavljanju učinkovite komunikacije med ponudniki in pacienti.

Predstavil je koncept integriranega digitalnega zdravstvenega ekosistema in poudaril pomen analitike, umetne inteligence, primarne in sekundarne uporabe podatkov, varnosti in človeških dejavnikov. Zavzema se za učeči se zdravstveni sistem, kjer vsako srečanje izboljša učinkovitost zdravstvenega sistema. Sutherland je poudaril stroškovno učinkovitost, razširljivost in odzivnost na spremembe, ki bi jih tak sistem ponujal.

V zaključku je poudaril pomen vizije v procesu digitalizacije. Pozval je k premišljenemu pristopu za doseganje pomembnih rezultatov. Prek medsebojno povezanih podatkovnih sistemov in digitalnih tehnologij verjame, da lahko sektor zdravstvenega varstva izboljša izkušnjo pacientov, izboljša rezultate in učinkovito obravnava nastajajoče izzive.

Okrogla miza

Na konferenci je potekala okrogla miza z naslovom »Slovenija kot del prožne, vzdržne in na prihodnosti pripravljene Evropske unije«. Srečanje je moderirala izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Različni strokovnjaki in deležniki so delili svoje poglede na zdravstveni sistem ter poudarili pomen osredotočenosti na bolnike.

Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija in Evropske zveze za raka dojk - Europa Donna, je poudarila, da se bolniki pogosto počutijo zmanjšane na diagnozo ali šifro ter izpostavila potrebo po celostni obravnavi posameznikov. Omenila je pozitivne primere osredotočenosti na pacienta v Sloveniji ter poudarila pomembnost postopnega izboljševanja zdravstva, še posebej pri redkih boleznih. Španić je izrazila potrebo po enakopravnem partnerstvu pacientov v procesu zdravljenja ter poudarila pomen merjenja rezultatov.

Mag. Dorijan Marušič, mednarodni svetovalec na področju zdravstva, je poudaril pomen spremembe pristopov k komunikaciji ter vlaganja v zdravje. Izpostavil je, da ni tako velikega razkoraka med Slovenijo in mednarodnim prostorom, kot se morda zdi. Marušič je poudaril potrebo po osredotočanju na paciente, njihovih zdravstvenih skrbeh ter njihovo vključevanje v odločevalske procese. Kljub relativno zdravi populaciji v Sloveniji je izpostavil nizko zadovoljstvo s stanjem lastnega zdravja ter zagovarjal krepitev pacientove vloge in merljivih rezultatov.

Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je spregovorila o trenutnih prizadevanjih Slovenije za sprejetje novega zakona o digitalizaciji. Priznala je, da je v Sloveniji na voljo velika količina podatkov, vendar obstajajo tudi informacijske vrzeli, ki ovirajo odločanje na podlagi podatkov. Zaletel je omenila, da te vrzeli lahko zapolnimo z modeli in ocenami drugih držav. Poudarila je potrebo po sodelovanju vseh deležnikov in uporabnikov zdravstvenih podatkov za reševanje izzivov glede kakovosti podatkov, razpoložljivosti in primerljivosti. Evropski prostor zdravstvenih podatkov (EHDS) naj bi prispeval k večji uporabi slovenskih podatkov za raziskovalne namene.

Mircha Poldrugovac iz Centra za zdravstveno varstvo NIJZ je poudaril pomen posameznikove odgovornosti znotraj skupnosti. Spodbujal je posameznike, naj prevzamejo aktivno vlogo pri izboljšanju zdravstvenega sistema, tako da razmislijo, kaj lahko storijo v svojem okolju. Poldrugovac je poudaril, da so medsebojno zaupanje in deljena odgovornost ključni za uspešno in učinkovito preoblikovanje zdravstvenega sistema.

Dr. Simon Rekanović je izpostavil evolucijsko naravo zdravstva ter vlogo tehnologije pri spremembah. Poudaril je, da bi se morali manj osredotočati na sam proces digitalizacije ali inoviranja ter se bolj vprašati, kaj lahko storimo in to tudi uresničimo za izboljšanje zdravstva. Rekanović je spodbudil aktivno vključevanje in izvajanje sprememb.

Prof. dr. Došenović Bonča je zaključila razpravo s poudarkom na potrebi po pripravi zdravstvenega sistema na izzive prihodnosti. Poudarila je, da je finančna vzdržnost temeljni pogoj, vendar je ključno zagotoviti zadostno število visoko usposobljenih in predanih zdravstvenih strokovnjakov v vseh podpornih in regulatornih organizacijah. Dr. Došenović Bonča je izpostavila, da je strategija zdravstva deležniška in zahteva partnerstvo, zaupanje ter konstruktivno sodelovanje. Brez tega ni mogoče vzpostaviti prožnega zdravstvenega sistema, ki se hitro odziva na potrebe pacientov.